SiolNET. Posel danes Novice
3,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Shod za višje plače: Napovedi delodajalcev terjajo takojšen odziv

3,83

termometer

Stavka Ljubljana
Na ZSSS in v sindikatu Pergam nočejo špekulirati, koliko ljudi se bo prihodnjo sredo udeležilo protestnega shoda za višje plače. Foto: Ana Kovač

Predstavniki ZSSS in sindikata Pergam pred za sredinim protestom za dvig vseh plač v državi ne razkrivajo, koliko udeležencev pričakujejo na shodu pred stavbo GZS v Ljubljani. Sindikati poudarjajo, da so z odzivom zadovoljni ter da napovedi delodajalcev o morebitni odpovedi kolektivnih pogodb in izstopu iz socialnega dialoga terjajo takojšen odziv. Na GZS medtem pojasnjujejo, da so pogajanja o dopolnitvah kolektivnih pogodb še v teku in da še naprej verjamejo v socialni dialog.

Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam prihodnjo sredo na ploščadi pred stavbo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani organizirata protestni shod za višje plače. Udeleženci shoda bodo od delodajalcev zahtevali višje plače za vse zaposlene v državi. Članom sindikatov zasebnega sektorja se bodo na omenjenem opozorilnem shodu pridružili tudi člani sindikatov javnega sektorja.

Miha Mazzini Siol Plus Miha Mazzini: Kakšno gospodarstvo potrebuje Slovenija?

Jerkičeva: Odziv je boljši, kot sem sprva pričakovala

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič pojasnjuje, da nimajo okvirnih ocen glede tega, koliko udeležencev bo prišlo na shod. "Jaz nisem obremenjena s številkami, ljudem je treba dati možnost, da pridejo in povedo svoje mnenje. Dogodek smo prijavili v višini okoli 500 ljudi, vendar računam, da jih bo več," razlaga Jerkičeva.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je poudarila, da decembrski protestni shod za višje plače ni usmerjen proti GZS, ampak proti vsem delodajalskim organizacijam. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je poudarila, da decembrski protestni shod za višje plače ni usmerjen proti GZS, ampak proti vsem delodajalskim organizacijam. Foto: STA

Odziv na shod je po njenih besedah morda celo nekoliko boljši, kot je sprva pričakovala. "To me pravzaprav ne preseneča, ker vem, da med zaposlenimi obstaja zelo velika napetost tako pri vprašanju minimalne plače kot pri vprašanju plač nasploh," pravi Jerkičeva. Dodaja, da omenjeni shod ni uperjen proti GZS, ampak proti vsem delodajalskim organizacijam, ki v tem trenutku protestirajo proti sprejetju predloga zakona o minimalni plači.

Predsednik Pergama Jakob Počivavšek prav tako ni želel špekulirati, koliko ljudi pričakujejo na shodu, je pa tako kot Jerkičeva poudaril, da je z odzivom zadovoljen: "Odziv je dober, že nekaj časa smo se namreč pogovarjali o tem, da je v tem smislu treba voditi določene aktivnosti. V tej smeri smo v naših organih sprejeli tudi sklepe, temu ustrezno so se odzvali sindikati."

Minimalna plača Novice Zakon o minimalni plači uspešno čez prvo oviro #video

Počivavšek: Napovedi delodajalcev terjajo takojšen odziv

Na vprašanje, ali je sploh realno, da bi se delodajalci ob sprejetju zakona o minimalni plači odločili za odpoved kolektivnih pogodb in izstopili iz socialnega dialoga, Počivavšek odgovarja, da je to vprašanje za združenja delodajalcev. Kljub temu poudarja, da bi se sindikati v tem primeru temu izrecno in ostro uprli.

"Predlog zakona o minimalni plači je posledica tega, da so delodajalci na področju plač poskušali ustaviti dogovor o realni ceni dela in da blokirajo nov plačni dogovor, ki bi postavil plače v kolektivnem dogovarjanju, zlasti na nivoju kolektivnih pogodb pa tudi na nacionalnem nivoju, na realno raven," pojasnjuje Počivavšek. Dodaja, da napovedi delodajalcev o odpovedi kolektivnih pogodb ter koncu pogajanj in socialnega dialoga "terjajo takojšen odziv".

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pojasnjuje, da so za sindikate napovedi delodajalcev o odpovedi kolektivnih pogodb in o izstopu iz socialnega dialoga  absolutno nesprejemljive. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pojasnjuje, da so za sindikate napovedi delodajalcev o odpovedi kolektivnih pogodb in o izstopu iz socialnega dialoga absolutno nesprejemljive. Foto: STA

Po besedah Počivavška sta v zasebnem sektorju prisotna zlasti dva problema: "Prvi problem je, da nimamo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. To pomeni, da precejšen del dejavnosti nima kolektivne pogodbe, poleg tega pa kolektivne pogodbe, ki nimajo razširjene veljavnosti, delodajalcev, ki niso člani delodajalskih organizacij, ne zavezujejo."

Drugi problem, tako Počivavšek, predstavlja to, da se na nivoju kolektivnih pogodb dejavnosti praviloma pogovarjajo o usklajevanju najnižjih osnovnih plač po tarifnih razredih, ki so v kolektivnih pogodbah postavljene izjemno nizko oziroma pod minimalno plačo: "Zaradi tega se dvigujejo predvsem najnižje plače, mi pa ves čas poudarjamo, da se morajo dvigati tudi preostale, torej vse plače, in da morajo biti dvigi koordinirani," še dodaja Počivavšek.

denar, denarnica Novice Delodajalci tožijo nad višjo minimalno plačo. Najmanj plačani pa zaslužijo le 350 evrov bruto.

GZS: Pogajanja o dopolnitvi kolektivnih pogodb tečejo dalje

Na GZS v luči napovedanega opozorilnega shoda sindikatov razlagajo, da je protest legitimna pravica sindikatov. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je na sredinem vrhu slovenskega gospodarstva glede zakona o minimalni plači sicer poudarila, da "minimalno plačo, ki bo bistveno višja od današnje, delavcem ne more administrativno zagotoviti država, ne da bi ob tem tvegala tudi njihovih delovnih mest".

Na GZS se po njenih besedah strinjajo z vsakoletnim usklajevanjem minimalne plače, ki je predvideno v sedanjem zakonu o minimalni plači in ki upošteva inflacijo ter druge kriterije, kot je produktivnost. "Rast minimalne plače tako ni pod vprašanjem, ne more pa o minimalni plači mimo socialnega partnerstva odločati samo politika," je dejala Šmučeva.

Na GZS pojasnjujejo, da pogajanja o dopolnitvi kolektivnih pogodb tečejo dalje in da nikoli niso stremeli k odpovedi tripartitnega socialnega dialoga. Na fotografiji generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Na GZS pojasnjujejo, da pogajanja o dopolnitvi kolektivnih pogodb tečejo dalje in da nikoli niso stremeli k odpovedi tripartitnega socialnega dialoga. Na fotografiji generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Foto: STA

Na vprašanje, kako komentirajo kritike sindikatov glede morebitne odpovedi kolektivnih pogodb in izstopa iz socialnega dialoga, na GZS odgovarjajo, da tovrstnih napovedi niso omenjali. "Drži, da so pogajalci na ravni dejavnosti v luči nepredvidljive situacije malce bolj previdni pri odločanju za podpise dopolnitev veljavnih kolektivnih pogodb, ki so v teku. Zlasti nejasnost in nepredvidljivost situacije postavljata pogajalce v težaven položaj. Kljub temu pogajanja praviloma tečejo dalje," pravi direktor pravne službe pri GZS Igor Knez.

Zdravko Počivalšek Posel danes Počivalšek: Minimalno plačo zviševati postopno in v več fazah

"Tripartitni socialni dialog mora obstajati in ga potrebujemo"

Kot poudarja Knez, na GZS prav tako nikoli niso stremeli k odpovedi tripartitnega socialnega dialoga. "Menimo, da to ni prava pot. V luči zadnjih dogodkov je ta dialog sicer bistveno otežen, vendar mora obstajati in ga potrebujemo. Kritike sindikatov so preveč splošne in poenostavljene," ocenjuje Knez.

Po njegovih besedah na GZS razumejo, da so pričakovanja na ravni dejavnosti večja. "Kljub vsemu smo v zadnjih letih v večini dejavnosti sklenili nove kolektivne pogodbe, se dogovorili glede rasti najnižjih osnovnih plač in tudi dodatnih pravic," še dodaja Knez.

Na GZS ob tem poudarjajo, da smo imeli v Sloveniji v času krize nižjo rast plač od rasti delovne produktivnosti, od leta 2016 pa plače po njihovih besedah spet rastejo hitreje od produktivnosti, saj podjetja več vlagajo v razvoj, hkrati pa tudi zaposlujejo. Ob tem dodajajo, da je število prejemnikov minimalne plače v zadnjih petih letih s 50 tisoč upadlo na 30 tisoč zaposlenih.

Poleg tega ugotavljajo, da konjunktura vpliva tako na zviševanje povprečne plače, ki je v prvih osmih mesecih letošnjega leta znašala 1.660 evrov, kot tudi na zniževanje števila prejemnikov minimalne plače. Povprečna bruto plača je v prvih osmih mesecih zrasla za 3,6 odstotka, kar ob močni, triodstotni rasti zaposlenih in večjem zaposlovanju na manj zahtevnih delovnih mestih pomeni visoko povprečno rast plač zaposlenih, še poudarjajo na GZS.

Luka Mesec Levica Posel danes Mesec: Držali smo obljubo, toliko bo po novem znašala minimalna plača #video

Združenje Manager za postopno zviševanje minimalne plače in dvig produktivnosti

V Združenju Manager medtem opozarjajo, da gospodarski kazalniki kažejo, da se klima v gospodarstvu ohlaja. Po njihovih besedah se tveganje in spremenljivost v zunanjem okolju povečujeta, zato je treba tveganje v notranjem okolju z gospodarsko in davčno politiko zniževati. Po njihovih besedah je treba tudi na plačnem področju stopiti naprej, vendar s koraki, ki morajo biti premišljeni in sprejeti v socialnem dialogu.

"Minimalno plačo je treba zviševati postopoma, skladno z gospodarskimi kazalniki, in upoštevati, da se mora zvišati tudi stopnja produktivnosti. Iz tega se lahko nato uresničujeta ključni področji: razvoj in dvig vseh plač, ne le minimalnih. To je cilj, ki ga moramo zasledovati," poudarjajo v omenjenem združenju delodajalcev. Kot pojasnjujejo, je stopnja produktivnosti v Sloveniji še vedno 20 odstotkov za evropskim povprečjem, zato je treba iskati ravnotežje. 

Rast. BDP. Posel danes So plače v Sloveniji res prenizke?

"Ali bo dvig minimalne plače na drugi strani spremljala davčna razbremenitev najproduktivnejših in razvojno najpomembnejših kadrov, ki prinašajo večjo dodano vrednost in posredno zvišujejo konkurenčnost Slovenije? Če vse to uresničimo, moramo vedeti, kaj takšne spremembe pomenijo v celotni davčni strukturi," pravijo v Združenju Manager, kjer poudarjajo tudi pomen dialoga in sodelovanja vseh strani.

Komentarji

8

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • bog1953 / 30.11.2018. ob 12:02 +7 - 2

    So bili časi, ko so delodajalci gradili stanovanja, počitniške kapacitete..... Danes pa jim komunalno urediš parcele, daš nepovratna sredstva, spodbude in še in še, a ko država potrebuje pomoč v obliki obdavčitve dobička (kar zanesljivo ni rezultat dela) pa v jok in na drevo. Neprecenljivo.

    +7 - 2
  • janez123 / 30.11.2018. ob 13:17 +2 0

    bankrot bo rešil vse probleme

    +2 0
  • Valentina8 / 30.11.2018. ob 19:04 +1 0

    Takega izkoriscanja delavcev, predvsem mladih prekarnih delabcev in pa tistih , ki so zaposleni za polovicni del cas (Hofer , Lidl pa se kaksnega bi se naslo), ki ne morejo za ostale stiri ure najti drugega delodajalca, saj morajo biti temu na raspolago, ko jih rabi.Pa kje mi to zivimo.Kdo je pisal tako zakonodajo,ki je v korist samo delodajalcu.Glavna parola v javnem sektorju in tudi gospodarstvu je: za tvoje del. mesto cakajo zunaj v vrsti.

    +1 0
delitve: 44
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin