Zakon o minimalni plači uspešno čez prvo oviro #video

Predlog novele zakona o minimalni plači, ki so ga pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle tudi vse koalicijske poslanske skupine, predvideva, da bi se minimalna plača s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.

Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov.

Vložitev predloga in podpora koalicije je razburila delodajalske organizacije, ki so poudarile, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji.

Video: Planet TV

Pomanjkanje socialnega dialoga je bil tudi eden glavnih poslanskih očitkov predlagateljem, kritike pa je bilo slišati tako iz vrst opozicije kot koalicije. Kot so v razpravi poudarili v SMC, predlog predstavlja "poskus obvoda že tako razrahljanega socialnega dialoga".

Pripombe so se vrstile tudi glede izločitve vseh dodatkov, ki se marsikomu zdi prehitra. Še posebej pozorni bi morali biti glede izločitve dodatka na delovno dobo, saj bi lahko to še poslabšalo konkurenčnost starejših iskalcev zaposlitve, je poudarila Mojca Žnidarič iz SMC.

Novice Počivalšek: Minimalno plačo zviševati postopno in v več fazah

Dinamiko uveljavitve posameznih rešitev bi bilo smiselno prilagoditi tudi po mnenju vlade. "Z vidika predvidljivosti poslovnega okolja je namreč neprimerno, da se spremembe, sprejete decembra 2018, začnejo uporabljati že januarja 2019," so z vlade sporočili po današnji dopisni seji.

Vprašanje formule in datuma izločitve dodatkov iz minimalne plače je sicer še odprto, predloge pa bodo vladne stranke in Levica, ki so predlog za današnje prvo branje v DZ uskladili v sredo, usklajevali v nadaljnjem postopku v DZ.

Novice Delodajalci tožijo nad višjo minimalno plačo. Najmanj plačani pa zaslužijo le 350 evrov bruto.

SAB: Minimalna plača je prenizka

V SAB po besedah Maše Kociper menijo, da je minimalna plača v Sloveniji prenizka, prejema pa jo preveliko število ljudi. Zvišanje je po njenih besedah še posebej pomembno v luči nedavnega zvišanja socialne pomoči, saj je "nevzdržno, da ljudje, ki delajo cel delavnik, dobijo samo nekaj deset evrov več kot tisti, ki ne delajo".

Jurij Lep (DeSUS) je poudaril, da minimalna plača ne sme biti nižja od minimalnih življenjskih stroškov. Z zvišanjem plač se bo po njegovih besedah izboljšalo tudi življenje upokojencev, saj se bodo povečali prispevki v pokojninsko blagajno. V DeSUS predlog tako podpirajo, imajo pa nekaj pomislekov glede izločitve vseh dodatkov iz minimalne plače naenkrat. Prepričani so, da bi morala biti izločitev postopna.

Novice Nevladniki in humanitarne organizacije s podporo višji minimalni plači

"Država mora gledati in videti celoto"

Jerca Korče (LMŠ) je zavrnila očitke o željah po obnovitvi "preživetega družbenega modela" in o grobem vmešavanju politike v gospodarstvo. "Država mora gledati in videti celoto, katere del sta tako gospodarstvo kot prejemniki minimalne plače. Ker se dvig slednje ni zgodil sam po sebi, je politika ocenila, da je čas za posredovanje," je poudarila.

Marko Koprivc (SD) je med drugim izrazil kritiko do pisma, ki ga je Združenje delodajalcev Slovenije naslovilo na vlado, poslance in pristojne ministre, da bi preprečilo sprejem novele zakona o minimalni plači. Na njem so po njegovih besedah namreč podjetja, ki se hvalijo z visoko dodano vrednostjo.

V SMC po besedah Mojce Žnidarič predlog sicer podpirajo, a opozarjajo, da predstavlja "poskus obvoda že tako razrahljanega socialnega dialoga". "Minimalne plače brez socialnega dialoga ne moremo zviševati," je poudarila. Pripombe imajo tudi glede izločitve vseh dodatkov, ki se jim zdi prehitra. 

Tudi SNS za višjo minimalno plačo

Podporo predlogu je v imenu SNS izrazil tudi Dušan Šiško, ki je prepričan, da je treba "vzeti tistim, ki ne želijo delati, in dati tistim, ki delajo". Ob tem je bil kritičen do zvišanja socialne pomoči, ki da spodbuja miselnost, da se v Sloveniji ne splača delati.

Predlog je zagovarjal tudi Miha Kordiš (Levica), ki je dejal, da bi bilo treba dodatke izločiti zato, ker delodajalci delavcem, ki imajo na primer več delovne dobe ali težje delovne pogoje, ob višjih dodatkih znižujejo osnovne plače.

V NSi se po besedah Jožefa Horvata strinjajo, da je minimalna plača prenizka, a želijo predlagatelji njen dvig doseči na napačen način, ki povzroča nove težave. Prinaša namreč parcialen dvig plač, ki bo porušil razmerja med tarifnimi razredi, obenem pa z zvišanjem prispevkov in dohodnine spet dodatno davčno obremenil delo, je poudaril. 

SDS opozarja na previsoko obdavčitev dela

Na pomanjkanje socialnega dialoga je opozorila tudi Karmen Furman (SDS). V stranki se sicer prav tako strinjajo, da so minimalne plače prenizke, a opozarjajo tudi na previsoko obdavčitev dela. "Neprimerna plačna politika na eni in zgrešena socialna politika na drugi sta pripeljali do porušenja plačnih razmerij," je opozorila.