Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
13. 6. 2011,
16.54

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

SCT stečaj

Ponedeljek, 13. 6. 2011, 16.54

7 let, 2 meseca

SCT gre v stečaj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Upravni odbor družbe SCT bo, "če ne bo novih dejstev", do torkovega naroka na sodišču umaknil predlog za začetek prisilne poravnave, je povedal prokurist družbe Dušan Mes.

SCT bo do naroka o ugovorih proti vodenju prisilne poravnave SCT, ki je na ljubljanskem okrožnem sodišču razpisan za torek zjutraj, "če ne bo novih dejstev" oziroma "če bo tako, kot sedaj kaže", prek pooblaščenca Mirka Bandlja umaknil predlog za začetek prisilne poravnave, je povedal Mes. V stečaj privolil tudi Zidar Soglasje za umik predloga in posledično za stečaj je tako dal tudi predsednik upravnega odbora Ivan Zidar. Za začetek stečaja sta se namreč že na seji upniškega odbora opredelila člana upravnega odbora Aleksander Meze in Janez Jamnik, ni pa še bilo soglasja predsednika upravnega odbora. Če bo družba umaknila predlog, omenjenega naroka na sodišču predvidoma ne bo, sodišče pa mora po zakonu v osmih dneh od prejema izjave o umiku predloga za začetek prisilne poravnave izdati sklep o začetku stečajnega postopka.

Stečaj SCT bo predvidoma vodil upravitelj Leon Benigar Tošič, ki je prejšnji teden na mestu prisilnega upravitelja SCT nasledil Majdo Šantl, za katero je sodišče ugotovilo, da postopka prisilne poravnave ni vodila v skladu z zakonom.

Delo bo izgubilo 760 oseb Ob stečaju bo delo izgubilo 760 oseb, kolikor jih zaposluje družba SCT, od katerih je po Mesovih besedah okoli 500 delavcev, ki so delali na gradbiščih oziroma v operativi, ostali so visoko strokovno usposobljen kader. Zaposleni se bodo lahko po prejemu odpovedi pogodb o zaposlitvi in poteku 15-dnevnega odpovednega roka prijavili na zavod za zaposlovanje in začeli iz jamstvenega sklada uveljavljati neporavnana plačila.

Dars zaskrbljen "Stečaj SCT nas v določeni meri mora skrbeti in nas tudi skrbi," so poudarili v Družbi za avtoceste v RS (Dars). V določeni meri jih skrbi, kako bodo ostali partnerji, ki so bili z SCT kot vodilnim partnerjem združeni po sporazumih o skupnih nastopih, sposobni končati dela po pogodbi. Predvsem pa jih skrbi, kako bodo prevzeli obveznosti glede bančnih garancij za dobro izvedbo del, ki jih je dal SCT; te garancije se po dokončanju del zamenja z bančnimi garancijami za odpravo napak v garancijski dobi.

Na odsekih, ki jih je gradil SCT, banke pa imajo njegovo bančno garancijo za dobro izvedbo del oziroma je ta že nadomeščena za garancijo za odpravo napak v garancijski dobi, bo Dars v primeru odprave morebitnih napak moral kot naročnik unovčevati te garancije in prek javnih razpisov izbrati novega izvajalca.

SCT sicer že približno pol leta ne sodeluje na Darsovih razpisih, so še pojasnili v družbi in dodali, da družba ne sodeluje več na njihovih razpisih potem, ko so v začetku januarja od ministrstva za pravosodje pridobili uradno potrdilo o kaznovanosti predsednika upravnega odbora SCT Ivana Zidarja.

Ovin: Na vrsti je še udarec po bančnem sistemu Izkušnjo z SCT pa bi po mnenju ekonomista Rasta Ovina lahko imenovali doslej eno najdražjih šol za zagovornike "nacionalnega interesa". Po njegovi oceni je sedaj na vrsti še udarec po bančnem sistemu in ostalih, ki so bili s to družbo povezani.

Kot je pojasnil Ovin, je Slovenija znana po oberoči in postopni tranzicijski strategiji. "To je prineslo nekaj dobrih rezultatov - še posebej takoj po osamosvojitvi so bila prav podjetja - šampioni iz jugoslovanskih časov tista, ki so s svojo preusmeritvijo od trgov bivše Jugoslavije in držav nekdanjega vzhodnega bloka preprečila velik padec BDP," je dejal.

Drugačna ocena pa po njegovem mnenju velja za zmogljivosti, kjer Slovenija ni imela lastnega znanja, kapitala ali kar obojega skupaj. "Zaverovanost v naše sposobnosti je pri življenju ohranjala invalidne družbe, ki brez resne podpore politike ne bi mogle obstati, kaj šele prosperirati," je poudaril.

"Domačijsko zapiranje pred drugimi ponudniki" Pri SCT je bilo to po njegovih pojasnilih "domačijsko zapiranje pred drugimi ponudniki izgradnje cestnega omrežja". Konkurenčnost v tujini je bila možna, dokler so doma skoraj svobodno določali cene.

"Dobili smo ene najdražjih cest" "Dobili smo ene najdražjih cest, izgradnja je potekala tako hitro, koliko so to dopuščale domače zmogljivosti, sedaj pa je na vrsti še udarec po bančnem sistemu in ostalih, ki so bili s to družbo povezani," je še poudaril Ovin.

Ne spreglejte