Priročnik za davčne reformatorje – kako zelo preveč je pri nas obdavčeno delo?

Spodnja slika prikazuje uvrstitev Slovenije med državami EU glede na to, kolikšen delež bruto domačega proizvoda (BDP) zberemo s posameznimi oblikami obdavčitve dela. Prikazani so tudi davki na potrošnjo, ki jih prav tako plačujejo posamezniki oziroma gospodinjstva. Odebeljena črta za primerjavo prikazuje 16. mesto, kamor se uvrščamo glede na kupno moč našega BDP na prebivalca. Če to vzamemo za merilo, vidimo, da delo in potrošnjo obdavčujemo veliko bolj, kot bi ustrezalo naši kupni moči.

Foto: Janez Šušteršič Vir podatkov je davčna baza Evropske komisije. Podatki se nanašajo na leto 2019, saj zaradi zelo različnega nihanja BDP v času koronske krize novejši podatki ne omogočajo realne primerjave.

Prispevki

Po deležu BDP, ki ga zberemo z obveznimi prispevki, smo v EU med prvaki. Leta 2019 smo bili na drugem mestu, po prispevkih, ki jih plačujejo zaposleni iz svojih bruto plač ali drugih dohodkov, smo celo prvi. Ker smo po prispevkih, ki jih plačujejo delodajalci na bruto plačo, uvrščeni nekoliko nižje, se včasih pojavijo predlogi, da naj bi delavci plačevali manj, delodajalci pa več prispevkov. Vendar bi šlo pri tem le za prenašanje bremena iz ene vreče v drugo, medtem ko bi po skupni višini prispevkov še vedno ostali enako visoko, na drugem mestu v celotni EU.

Na prvem mestu po zbranih prispevkih je Nemčija, kjer so z njimi leta 2019 zbrali 15,9% BDP (pri nas 15,7%). Na sredini lestvice je Estonija, kjer s prispevki zberejo 11,7% BDP. Na dnu je Danska, kjer obveznih prispevkov sploh nimajo.

Novice Pokojninska reforma: višji davki in dvig upokojitvene starosti

Prispevke pri nas plačujemo za pokojnine, zdravstvo, nadomestilo za brezposelnost in prejemke v času starševskega dopusta. Kljub temu, da so tako visoki, ima veliko ljudi zelo nizke pokojnine in številni ne pridejo do zdravnika, ko bi ga potrebovali. Lahko bi torej že končno dojeli, da s poviševanjem prispevkov teh težav ne moremo rešiti. Toda ne - namesto, da bi se pogovarjali, kako prispevke znižati, se napoveduje nove, s katerimi naj bi nadomestili dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zbirali sredstva za dolgotrajno oskrbo.

Dohodnina

Poleg obremenitve s prispevki podatki EU prikazujejo tudi skupno obdavčitev dela, ki poleg prispevkov vključuje tudi dohodnino. Po tej skupni obdavčitvi dohodkov iz dela smo na 11. mestu v EU.

Na spodnji sliki, narejeni s pomočjo podatkov FURS za leto 2021, so vsi zavezanci za dohodnino, torej tudi upokojenci in osebe, ki niso redno zaposlene, razporejeni po višini svojega dohodka glede na povprečno plačo. Prikazan je tudi delež dohodnine v njihovih dohodkih ter, za primerjavo, stopnja obveznih prispevkov delavcev.

Foto: Janez Šušteršič

Na eni strani slike so zavezanci z dohodki, nižjimi od 60 odstotkov povprečne plače. Teh je največ, skoraj 55 odstotkov, dohodnina, ki jo plačajo, pa predstavlja manj kot 2 odstotka njihovih dohodkov. Tistih, ki zaslužijo med 60 odstotkov in eno povprečno plačo, je dohodnina v povprečju le malo več od 8 odstotkov.  Oboje je veliko manj od 22,1 odstotka prispevkov, ki jih te osebe, če so redno zaposlene, plačajo iz svoje bruto plače.

Na drugi strani slike imamo tiste, ki zaslužijo več kot eno in pol povprečno plačo. Takšnih zavezancev je samo sedem odstotkov, vendar skupaj prispevajo kar 45 odstotkov vse zbrane dohodnine.

Temu se v strokovnem jeziku reče, da je dohodnina pri nas močno progresiven davek. Ne le zaradi visoke, 50-odstotne najvišje davčne stopnje, s katero si v EU delimo osmo mesto z Avstrijo, ampak tudi zaradi preozkih davčnih razredov. Kakršna koli reforma dohodnine se bo zato morala ukvarjati predvsem z razbremenitvijo tistih, ki zaslužijo več od povprečja.

Zadnje spremembe dohodninskega zakona so šle ravno v nasprotno smer. Z višjo posebno olajšavo skušajo še dodatno razbremeniti najnižje dohodke, z znižanjem splošne olajšave glede na takrat veljavni zakon pa so povečali zlasti davčno breme tistih, ki zaslužijo več od povprečja.

Novice DZ sprejel novelo zakona o dohodnini

Potrošnja

Tudi po davkih na potrošnjo, kjer gre v glavnem za davek na dodano vrednost (DDV) in trošarine, smo v EU uvrščeni visoko, na osmo mesto. Pri nas je splošna stopnja DDV 22-odsttna, kar nas uvršča na deseto mesto. Le dve državi, Luksemburg in Ciper, imato splošno stopnjo nižjo od 20 odstotkov. Najvišjo stopnjo DDV ima v EU Danska, in sicer 25%, pri čemer, čeprav velja za socialno državo, sploh nima znižane stopnje DDV za nujne življenjske potrebščine.

Davki na potrošnjo veljajo za eno najbolj nevtralnih davčnih oblik, v smislu, da manj kot drugi davki vplivajo na ekonomske odločitve podjetij in gospodinjstev. Zato je visoka uvrstitev pri teh davkih manj problematična od visoke obremenitve dela.

Okoljski davki

Evropska komisija posebej prikaže tudi davke, ki jih šteje za okoljske. To so davki, ki obremenjujejo energijo, prevoz, onesnaževanje in naravne vire. Z njimi zberemo okoli tri odstotke BDP, kar nas je leta 2019 uvrščalo na četrto mesto med vsemi državami EU. Z drugimi besedami to pomeni, da nam tudi kakšna "zelena davčna reforma" ne bi mogla prinesti bistveno več davčnih prihodkov.

Nemogoča davčna reforma

Upam, da je iz navedenih podatkov jasno, da je obdavčitev dela nujno znižati, če želimo, da bodo dobri delavci in podjetja, ki jih plačujejo, bolj konkurenčni na enotnem evropskem trgu. Če to naredimo, bodo vsi morebitni dodatni prihodki iz obdavčitve kapitala, ki jih tudi ne more biti prav veliko, in morebitnega povišanja DDV, morali biti porabljeni za nadomestitev znižanih prihodkov iz dohodnine in prispevkov.

Ekonomsko smiselna in neškodljiva davčna reforma, s katero bi zbrali dodatne vire za napovedane vladne reforme, je torej enostavno nemogoča. O tem, kaj bi bilo vseeno smiselno narediti, pa v sobotni kolumni.

Novice Po SDS in NSi tudi državni svet za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini

Novice V gospodarstvu za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini