SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Preiskava proti nekdanjemu štajerskemu mogotcu obstala na sodišču

10

termometer

Roman Glaser
Foto: STA

Štiri leta po tem, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) prvič potrkali na vrata nekdanjega predsednika uprave Perutnine Ptuj Romana Glaserja, še vedno ni jasno, ali in kdaj se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Se ponavlja praksa iz primera TEŠ 6?

Nekdanji predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser ni več v sodni preiskavi zaradi domnevno spornih poslov v času, ko je eno največjih poslovnih skupin na Štajerskem prevzela Slovenska industrija jekla (SIJ) v lasti ruske družine Zubicki.

Na okrožnem sodišču v Mariboru so za Siol.net potrdili, da so razveljavili sklep o uvedbi preiskave proti štirim nekdanjim članom uprave Perutnine Ptuj na čelu z Glaserjem zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljenega sprejema daril. Zunajobravnavni senat je namreč ugodil pritožbi obdolženih. To posledično pomeni, da bo moral preiskovalni sodnik o zahtevi specializiranega državnega tožilstva za uvedbo preiskave odločati še enkrat.

Kdaj se bo to zgodilo, za zdaj ni jasno. "Še pred ponovnim odločanjem o zahtevi za preiskavo je bil na predlog pristojnega tožilstva v postopek pritegnjen izvedenec ekonomske stroke," so pojasnili na mariborskem sodišču. Izvedenec je spisal mnenje in ga nato na zahtevo strank še dopolnil. Preiskovalni sodnik ga bo zaslišal še pred odločitvijo o morebitni vnovični uvedbi sodne preiskave proti nekdanjim vodilnim v Perutnini Ptuj.

Abanka Posel danes Kriminalisti na sedežu Abanke. Razkrivamo, koga in kaj preiskujejo.

Se ponavlja primer TEŠ 6?

Kot je znano, je mariborsko sodišče preiskavo proti Glaserju in preostalim trem nekdanjim članom uprave Perutnine Ptuj (Nadi Krajnc, Milanu Čušu in Tonetu Čehu) uvedlo v začetku leta 2017. Zadeva, v kateri tožilstvo štirim obdolženim očita, da so s spornimi posli pridobili 1,7 milijona evrov nezakonite premoženjske koristi, je tako že dobri dve leti na isti točki.

Po tem kriteriju precej spominja na dogajanje v preiskavi nepravilnosti pri pripravi projekta šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). V obeh primerih so namreč kriminalisti in tožilci relativno hitro opravili svoje delo, zataknilo pa se je na sodišču:

  1. V zadevi TEŠ 6 so od začetka kriminalistične preiskave do tožilske vložitve zahteve za sodno preiskavo proti 12 osumljencem minila štiri leta. Prav toliko časa je nato okrožno sodišče v Celju porabilo za odločanje o zahtevi za uvedbo sodne preiskave, ki se je pred dnevi končala.
  2. V zadevi Glaser-Perutnina-SIJ so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na vrata nekdanjih vodilnih menedžerjev Perutnine Ptuj prvič potrkali že decembra 2015, torej le nekaj mesecev po tem, ko so ti izpeljali domnevno sporne posle. Leto dni pozneje je tožilstvo vložilo zahtevo za uvedbo preiskave, a je mariborsko sodišče do zdaj le za odločanje o njej porabilo že dvakrat toliko časa.
teš, teš 6 Posel danes Kaj se je v Celju dogajalo s sodniki, ko so dobili na mizo primer Teš 6

Kaj sta preiskovala tožilstvo in policija?

V jedru preiskave proti Glaserju, Krajnčevi, Čušu in Čehu so opcijske pogodbe, s katerimi so štirje tedanji člani uprave Perutnine Ptuj ključe do lastniškega obvladovanja družbe izročili SIJ. To naj bi storili na način, ki jim je omogočil zajetno dodatno premijo.

Gre za dogovore iz leta 2015, ko je dokončno postalo jasno, da so Glaserjevi načrti o "zaprtju" lastništva Perutnine Ptuj propadli, banke upnice pa so zahtevale vplačilo dodatnega kapitala. Tega je nekdanji dolgoletni mož ptujske skupine našel pri Rusih. SIJ je tako oktobra s 40 milijonov evrov vrednim vložkom postala skoraj 46-odstotna lastnica Perutnine Ptuj.

A v ozadju naj bi se tedanji vodilni menedžerji Perutnine dogovorili še za en vezan posel. Podpisali so namreč opcijske pogodbe o prodaji njihovih deležev v Holdingu PMP, menedžerski družbi, ki je takrat obvladovala 5,5 odstotka delnic Perutnine.

Perutnina Ptuj Foto: STA

Nagrada za ruski prevzem Perutnine?

Ko so deleži menedžerjev prešli v last Rusov, je postalo jasno, da ti že pred objavo prevzemne ponudbe, ki je sledila vplačilu kapitala, skupaj obvladujejo več kot polovični delež v Perutnini. To jim je vsaj v teoriji omogočalo, da so lahko preostalim delničarjem, med drugim tudi državni Kapitalski družbi (Kad), za njihove delnice ponudili nižjo ceno.

Andrej Zubicki Andrej Zubicki Foto: STA Pri tem naj bi Glaser in njegovi nekdanji sodelavci ustvarili visoke zaslužke. Rusi so namreč za delnico Holdinga PMP plačali neverjetno visoko ceno (100 evrov, kar je bilo sedemkrat več od tedanje cene v tržnih poslih). Kar je najpomembneje: primerjalno gledano so nekdanji vodilni menedžerji za svoj delež Perutnine Ptuj dobili precej večji izplen kot preostali delničarji.

Kriminalisti naj bi zato v preiskavi poskušali najti dokaze, da so bile bogate opcijske pogodbe v resnici "nagrada", zaradi katere so štirje nekdanji menedžerji Perutnine vztrajali pri zaprtem vplačilu dodatnega kapitala, torej brez povabila drugim zainteresiranim ponudnikom. Tako so se odločili, čeprav so se za vstop v Perutnino zanimali drugi ponudniki. Med drugim tudi ukrajinski prehrambni velikan MHP, zdaj novi lastnik Perutnine Ptuj, ki jo je letos kupil od SIJ.

poli, Perutnina Ptuj Posel danes Perutnina Ptuj prodana, kupec je z Vzhoda

Dva prevzema Perutnine – dve preiskavi

Glaser, ki je Perutnino vodil med letoma 1992 in 2016, v tem času pa iz družbe ustvaril pomembnega igralca v regiji, se je pred dvema letoma znašel še v eni preiskavi. NPU ga je skupaj s 15 osebami osumil storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja pri lastninjenju Perutnine Ptuj.

Gre za domnevno sporni menedžerski prevzem Perutnine Ptuj, ki so ga Glaser in sodelavci izpeljali pred dobrim desetletjem in to domnevno na škodo podjetij, ki so tako ali drugače povezana s Perutnino Ptuj. S tem naj bi po ugotovitvah kriminalistov pridobili več kot osem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Po objavi prevzemne ponudbe je šest delničarjev (Holding PMP, Merkur, Perutninarska zadruga Ptuj, Zlata Moneta 2, Probanka in Comet) obvladovalo 65 odstotkov delnic Perutnine.

Prve hišne preiskave v tej zadevi je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) opravil že leta 2017. V četrtek so kriminalisti listinske dokaze iskali tudi na Abanki, ki je leta 2015 vodila konzorcij bank upnic ob 84 milijonov evrov vrednem reprogramu posojil, odobrenih v letih pred tem.

piščanci, perutnina Posel danes Na katere nevarnosti so jih opozorili pred prodajo Perutnine Ptuj? #video

Zadnji "preživeli" z omrežja Perutnina-Probanka

Glaser je bil sicer ob Romani Pajenk, nekdanji predsednici uprave pozneje propadle Probanke, ključni človek enega od najvplivnejših domačih kapitalskih omrežij, ki je v letih pred finančno krizo obvladovalo pomemben del gospodarstva severovzhodne Slovenije: Perutnino, Avtotehno, Juteks, pozneje združena Swaty in Comet ...

Ključno vlogo je imelo pri številnih menedžerskih odkupih: od Pivovarne Laško, Trima Trebnje, Viatorja & Vektorja in Avtotehne do VGP Kranj, Impola in Litostroja Jekla.

Romana Pajenk je bila ključna oseba enega od najvplivnejših domačih kapitalskih omrežij, ki je v letih pred finančno krizo obvladovalo pomemben del gospodarstva severovzhodne Slovenije. Romana Pajenk je bila ključna oseba enega od najvplivnejših domačih kapitalskih omrežij, ki je v letih pred finančno krizo obvladovalo pomemben del gospodarstva severovzhodne Slovenije. Foto: STA To omrežje je bilo tesno povezano z mrežo Boška Šrota, nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško. Perutnina Ptuj se je lastniško prepletla tudi z Merkurjem v času, ko ga je vodil Bine Kordež. V jedru omrežja so bile ob Probanki, katere nadzorni svet je vodil Glaser, še finančne družbe Medaljon, Zlata Moneta 2 in Profectus. Delovalo je po načelu "male srečne družine", ki se je vzajemno nadzorovala in si po potrebi preprodajala delnice posameznih podjetij. Tako Glaser kot Pajenkova sta bila ustanovna člana Foruma 21.

Kar nekaj časa po izbruhu krize je bil Glaser zadnji "preživeli" član omrežja Perutnina-Probanka-Avtotehna. Medtem ko so se finančne družbe iz omrežja potapljale, Probanka pa leta 2013 končala v nadzorovani likvidaciji, se je Perutnina Ptuj držala nad vodo. A zaradi poslabšanja poslovnega okolja, več napačnih odločitev, okostnjakov iz omar in sporov z delničarji, najprej z državnim Kadom, nato z zadružniki, so na Glaserja začela pritiskati banke upnice. Po več neuspelih poizkusih odstavitve je moral Perutnino na zahtevo novih ruskih lastnikov zapustiti maja 2016.

Luka Dončić Posel danes Perutnina Ptuj vstopila na ameriški trg, pomagal ji bo Luka Dončić

Komentarji

51

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • izbrisani / 01.07.2019. ob 08:28 +20 0

    Ko vidim ta obraz Pajenkove, se mi odvije ves film od Probanke do Medaljona in Avtotehne..... Dali smo ji pol milijarde poroštva. Pa dokapitalizacijo skoraj 200 MIO...Zakaj Pajenkova že nekaj let ne sedi? V bistvu gre Sloveniji še zelo dobro ob vseh teh notranjih razbojnikih (M/Ž), ki so si ob neaktivnosti ljudstva privoščili izdatno več milijardno bančno žurko. Islandci bi nam morali biti vzor kako počistiti to človeško nesnago.

    +20 0
  • paleoknives / 01.07.2019. ob 08:08 +18 - 1

    Ko vidiš te povezave in vidiš da se povsod pojavljajo ena in ista imena, lahko rečeš samo da je to mafijska družba, ki ima povezave v državnem vrhu in dobro izkorišča luknje v zakonu. Skratka - lopovi in grobarji slovenske industrije. Minister Gregor pa nič...

    +18 - 1
  • slov1ec / 01.07.2019. ob 08:01 +21 - 6

    Vse je žal odvisno, kateri stranki, oz. političnem polu pripada. Če je slučajno SDS-ov : robija, če je " na pravi " strani : opomin, ali v najhujšem scenariju kak mesec pogojno ! Pač naša " neodvisna " sodišča ...

    +21 - 6
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin