ceste
Torek, 23. 10. 2018, 11.09
5 let, 5 mesecev
Pred županskimi volitvami ponekod v Sloveniji že zmanjkuje asfalta #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,60
3
Asfaltiranje je ena izmed volivcem zelo všečnih potez, ki daje tudi otipljive rezultate.
Le še mesec dni nas loči od lokalnih volitev v 212 slovenskih občinah, številni župani pa hitijo z zaključevanjem investicij. Primerjali smo podatke o proizvodnji asfalta v zadnjih dveh desetletjih. Ti kažejo, da se poraba v volilnih letih poveča. Tudi letos bo položenega za desetino več asfalta kot lani.
V letu pred lokalnimi volitvami v medijih precej pogosteje kot sicer videvamo župane, ki nasmejani režejo trakove ob odprtju novih cest, trgov, šol in vrtcev, parkov, otroških igrišč, komunalne infrastrukture ... Gre za eno izmed volivcem zelo všečnih potez, ki daje tudi otipljive rezultate.
Primerjali smo podatke o proizvodnji in porabi asfalta v zadnjih dveh desetletjih. Ti kažejo, da se ta v volilnih letih poveča. Letos je temu vreme še posebej naklonjeno, saj je asfaltiranje mogoče le ob suhem in toplem vremenu.
Letos bo poraba asfalta za desetino večja
V 16 asfaltnih bazah po vsej Sloveniji so lani po podatkih Združenja asfalterjev Slovenije proizvedli 1,79 milijona ton vročih asfaltnih zmesi. To je 200 tisoč ton oziroma 13 odstotkov več kot v letu 2016.
Čeprav podatki za volilno leto še niso na voljo, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije Slovenko Henigman ocenjuje, da bo letošnja poraba asfalta za desetino večja.
Predsednik Združenja asfalterjev Slovenije Slovenko Henigman ocenjuje, da bo letošnja poraba asfalta za desetino večja kot lani.
"Trenutno nam je vreme izjemno naklonjeno. Če bodo temperature tudi v preostalih dveh mesecih leta ostale nad lediščem, bo prodaja asfalta letos zagotovo večja," napoveduje Henigman.
Dodaja, da se je sezona asfaltiranja v zadnjih letih zaradi poznejšega prihoda zime podaljšala. Lani se je na primer končala šele okoli božiča.
Ponudba asfalta ponekod v državi ne more več slediti povpraševanju
Henigman večjo prodajo asfalta bolj kot lokalnim volitvam pripisuje novemu naložbenemu ciklu. Opozarja, da ponekod ponudba ne more več slediti povečanemu povpraševanju. "Medtem ko v severovzhodni Sloveniji ni težav z zagotavljanjem zadostnih količin asfalta, je drugod položaj povsem drugačen," pravi.
Letos je asfalterjem vreme še posebej naklonjeno, saj je asfaltiranje mogoče le ob suhem in toplem vremenu.
Glede na lani se je občutno zvišala tudi cena asfalta. A ne toliko zaradi povečanega povpraševanja kot zaradi podražitve vhodnih surovin in dražje delovne sile. Bitumen, ki je osnovna sestavina asfalta, se je na primer podražil za 20 odstotkov.
"Proizvajalci asfalta vseh teh podražitev ne zmorejo vračunati v ceno, zato je asfalt letos dražji," pojasnjuje. Ker cene asfalta določajo asfaltne baze same, o novih cenah ni hotel špekulirati.
"Podatki o količinah in cenah asfalta so zaupni, zato vam jih ne moremo razkriti," so nam odgovorili iz ene izmed baz, ki smo ji poslali vprašanja. Preostalih odgovorov sploh nismo prejeli.
Fištravec obnovo cest povečal za štirikrat
S koliko kilometri na novo asfaltiranih cest se v svojem mandatu lahko pohvalijo aktualni župani? Vprašanja smo poslali na vseh 11 mestnih občin.
Najbolj je na polaganje asfalta stavil mariborski župan Andrej Fištravec. Trend letne obnove cestišč se je v primerjavi z mandatom predhodnika Franca Kanglerja povečal za štirikrat. Letos bodo na primer asfaltirali še enkrat več površin kot na začetku mandata leta 2015.
Odgovorov iz Mestne občine Ljubljana do roka nismo prejeli.
V odgovorih iz preostalih občin, ki smo jih prejeli, ni zaznati, da bi njihovi župani v zadnjem letu županovanja asfaltirali več površin kot v predhodnih letih mandata.
Najbolj je na polaganje asfalta stavil mariborski župan Andrej Fištravec.
Največ asfalta položenega pred desetletjem
Daleč največ asfalta je bilo po slovenskih cestah položenega leta 2008, ko so bile na sporedu državnozborske volitve, finančna kriza pa še ni ogrožala infrastrukturnih projektov.
Največji skok porabe asfalta smo v Sloveniji zaznali leta 2006, ko smo na jesenskih lokalnih volitvah izbirali nove župane. V primerjavi z letom prej je bilo porabljenega za tretjino več asfalta.
Še celo v recesiji, ko je država z varčevalnimi ukrepi močno omejila vzdrževanje prometnic, je bilo pred lokalnimi volitvami leta 2010 položenega skoraj toliko asfalta kot štiri leta prej, ko je Slovenija dosegla eno od največjih gospodarskih rasti (5,7-odstotna rast BDP).
3