SiolNET. Posel danes Novice
4,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pred prodajo NLB: Marko Jazbec pravi, da smo se iz pobega KBC nekaj naučili (intervju)

4,63

termometer

Marko Jazbec, SDH
Foto: Ana Kovač

Zdi se, da šefu SDH Marku Jazbecu vse od poloma z nadzorniki NLB tli pod nogami, a prvi operativec upravljanja državnega premoženja se ne da motiti. Odstopil ne bo, pravi, in te dni končuje predlog nove strategije upravljanja državnih naložb.

Reševanje Cimosa, prodaja NLB, spremembe v sistemu upravljanja državnega premoženja so teme, s katerimi se te dni največ ukvarja Marko Jazbec, predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga.

Medtem ko državi pri koprskem Cimosu teče voda v grlo, se priprave na prodajo največje banke šele začenjajo. Jazbec, ki je pred leti sedel v upravi banke, priznava, da se ob privatizaciji NLB vklopijo tudi čustva. 

Banka po njegovem mnenju pred prodajo potrebuje predvsem mir in stabilnost. V primeru imenovanja nadzornikov mu tega ni uspelo doseči, prej nasprotno. A Jazbec ne prizna, da je kaj naredil narobe, in napoveduje, da bo NLB prodana v njegovem mandatu.

Prihaja nova strategija upravljanja državnega premoženja

Se država res loteva spremembe strategije upravljanja državnih naložb?
Vlada se je že lani zavezala, da bo letos strategijo prenovila. V SDH zdaj pripravljamo predlog potrebnih sprememb, o katerem bomo v prihodnjih dneh obvestili nadzorni svet, nato ga bomo poslali vladi v obravnavo.

V kakšni smeri gredo spremembe? Ali se lahko spremeni tudi klasifikacija naložb?
V tej fazi sprememb še ne moremo komentirati, saj bi rad naš predlog najprej preveril z nadzornim svetom. Seveda se bomo opredelili tudi do metodologije in klasifikacije naložb, je pa po našem mnenju ogromno sprememb in dopolnitev potrebnih tudi v splošnem delu, ne na ravni posamezne naložbe.

Kdaj torej lahko pričakujemo nov predlog?
Naša želja je, da ima vlada predlog na mizi do začetka junija, potem mora odločati še državni zbor.

[video: 58445 / Bo NLB prodana v vašem mandatu?]

Bo NLB prodana v vašem mandatu?

"O odstopu ne razmišljam"

Se spremembe strategije nanašajo tudi na državno naložbo v NLB?
Strategije upravljanja kapitalskih naložb države samo zaradi izbrane metode privatizacije NLB ne bi bilo treba spreminjati.

Bo pa SDH v okviru celovitega predloga sprememb strategije upravljanja predlagal tudi nove določbe glede omejitve koncentracije drugih lastnikov, vendar te določbe, kot rečeno, niso omejujoče za izvajanje prodajnih postopkov NLB.

Svetovalci iz Deutsche bank so vam naložili, da pred začetkom priprav za vstop na borzo popolnite upravo banke. Kdo bo novi prvi mož NLB?
Predsednika uprave imenuje nadzorni svet NLB.

Kako pa ste zadovoljni s trenutnim vodstvom?
Trenutno, vsaj kar zadeva privatizacijo, z vodstvom dobro sodelujemo. V zadnjem obdobju je bilo ogromno narejenega na področju slabih posojil, kar je z vidika prodaje zelo pomembna zgodba.

Je za banko dobro, da zadrži trenutno (začasno) vodstvo z Blažem Brodnjakom na čelu?
Z vidika banke se mi zdi ob dejstvu, da vstopamo v privatizacijski postopek, pomembno, da je čim manj sprememb v upravi in nadzornem svetu. Moramo dopolniti nadzorni svet, večjih pretresov pa ne bi smelo biti.

Glede na zadnje dogajanje v zvezi z imenovanjem nadzornikov banke se zdi, da vam to ne uspeva najbolje.
Nadzorniki so odstopili sami in navedli tudi razloge. Delovali smo znotraj regulatornega in zakonskega okvira in naredili vse, kar je bilo v naši moči, da razširimo nadzorni svet tudi v skladu s pričakovanji regulatorja. Še vedno trdim in ponavljam, da smo imeli tri nadzornike, ki so imeli izjemne bančne izkušnje vsak na svojem področju.

Znašli smo se v položaju, da so trije od petih novoimenovanih odstopili. Zdaj delamo vse, kar je v naši moči, da bi čim prej dopolnili nadzorni svet. Trenutno imamo šestčlanski nadzorni svet, ki je polno operativen in nemoteno opravlja vse naloge iz svojih pristojnosti.

Tem odličnim bančnikom naj bi rdečo luč prižigali tudi regulatorji v Frankfurtu. Anton Ribnikar je bil na primer vodja pravne pisarne v NLB v času, ko so se delila posojila, ki danes bremenijo bilance banke ali pa jih ta z diskonti prenaša na DUTB.
To so vrednostne sodbe, ki temeljijo na špekulacijah in po mojem mnenju nimajo dosti opraviti s stroko. Po oceni kadrovske komisije SDH so izpolnjevali strokovne kriterije in zakonske pogoje za člana nadzornega sveta.

Politike o tem očitno niste prepričali, v zadnjih dneh se vrstijo pozivi – tudi iz koalicije – k vašemu odstopu.
Nadzorniki NLB so javno povedali, zakaj so odstopili. Mi trdimo, da so bili primerni za ta položaj in imenovani zakonito, tudi nadzorni svet SDH je bil celovito seznanjen s postopkom in je sprejel našo argumentacijo. V tem kontekstu mislim, da ni razloga, da bi se moral opredeliti do odstopa.

Torej ne razmišljate o odstopu?
Ne.

Bi moral upravo NLB še naprej voditi trenutni vršilec dolžnosti Blaž Brodnjak? "Z vidika banke se mi zdi ob dejstvu, da vstopamo v privatizacijski postopek, pomembno, da je čim manj sprememb v upravi in nadzornem svetu." Bi moral upravo NLB še naprej voditi trenutni vršilec dolžnosti Blaž Brodnjak? "Z vidika banke se mi zdi ob dejstvu, da vstopamo v privatizacijski postopek, pomembno, da je čim manj sprememb v upravi in nadzornem svetu." Foto: Ana Kovač

"Želimo si, da bi Slovenci vlagali v delnice NLB"

NLB naj bi šla na borzo jeseni.
To je težko reči, a pred jesenjo gotovo ne. Pri začetku prodajnega postopka se bo upoštevalo več dejavnikov, med njimi tudi tržne razmere.

Uprava se je zdaj lotila čiščenja bilanc. Po naših informacijah naj bi skupina NLB v kratkem prodala za 650 milijonov evrov slabih posojil z 80-odstotnim diskontom, medtem ko je povprečna stopnja pokritja slabih posojil z oslabitvami in rezervacijami, ki jo banka navaja v letnem poročilu, okrog 60 odstotkov. To za banko torej lahko pomeni nove izgube, kaj to pomeni za privatizacijo?
Prepričan sem, da uprava in nadzorni svet banke pred odločitvami za take poteze upoštevata tudi kontekst morebitnega vpliva na privatizacijo banke. Manjši obseg slabih posojil v trenutku, ko se odločimo za vstop na borzo, pomeni, da lahko pričakujemo višjo ceno delnice. Presojati moramo kratkoročne učinke na izkaze banke in dolgoročne učinke na ceno delnice.

Bomo v pripravah na privatizacijo priča prodajam za vsako ceno?
Ne. V ozadju so resna vrednotenja in analize.

Kdo bo v letu 2018 lastnik NLB?
Lahko povem, kaj bi bilo z vidika NLB optimalno. Želel bi si, da prevladujejo institucionalni vlagatelji, seveda z različnimi investicijskimi fokusi in pričakovanji. Želim si, da bi bili v manjšem delu delničarji tudi fizične osebe, Slovenci in tujci.

Omemba fizičnih oseb obudi spomine na leto 2007, ko so mali vlagatelji oblegali bančna okenca in kupovali delnice NKBM po 27 evrov, vrednost delnice pa je nato hitro gravitirala proti ničli. Res pričakujete, da bodo Slovenci kupovali delnice NLB?
S strokovnega vidika nekih vzporednic ne vidim. NLB ima robustno kapitalsko strukturo, sanirali so jo davkoplačevalci, slabe terjatve so bile večinoma prenesene na DUTB, tako da imamo z vidika tveganj, ki so še v bilanci in so že ustrezno absorbirana skozi rezervacije, opravka s čisto drugo banko, kot je bila takrat na primer NKBM.

Je glede na to, da merite na fizične osebe, pričakovati, da bo cenovni razpon za delnico, ki ga boste določili v prospektu, nizek?
Zdaj se pripravljajo analize, skrbni pregledi, vrednotenje. To bo narejeno v prihodnjih mesecih in na podlagi tega bo potem določen cenovni razpon. Gotovo nas čaka vroče poletje v delovnem smislu.

Želja je, da skozi postopek povrnemo kar se da veliko davkoplačevalskega denarja, da bo banka privatizirana na način, po katerem ne bo nikoli več potrebna državna pomoč.

A država bo tako ali tako ostala solastnik, se pravi, da to tveganje ostaja.
Če bo banka ustrezno upravljana, predvsem v kontekstu kreditnih tveganj, tega tveganja ne bo.

Kdo bo leta 2018 poleg države lastnik NLB? "Želel bi si, da prevladujejo institucionalni vlagatelji, seveda z različnimi investicijskimi fokusi in pričakovanji. Želim si, da bi bili v manjšem delu delničarji tudi fizične osebe, Slovenci in tujci." Kdo bo leta 2018 poleg države lastnik NLB? "Želel bi si, da prevladujejo institucionalni vlagatelji, seveda z različnimi investicijskimi fokusi in pričakovanji. Želim si, da bi bili v manjšem delu delničarji tudi fizične osebe, Slovenci in tujci." Foto: Ana Kovač

Politikom pred začetkom prodaje NLB: Tujina nas gleda

NLB je leta veljala za peskovnik (leve in desne) politike, kar so ne nazadnje že občutili tudi tujci – belgijska KBC je obupala in leta 2013 izstopila iz lastništva.
Od takrat se je marsikaj spremenilo v bančnem regulatornem okviru. Zakon o bančništvu je postal mnogo strožji glede korporativnega upravljanja, ECB je vpeljal enotni mehanizem nadzora (tako imenovani Single Supervisory Mechanism), ki velja za NLB.

Vsi skupaj imamo tudi močan zgodovinski spomin in posledično zavedanje, kako se ne sme ravnati s tujimi investitorji. Cilj SDH je, da država postaja vse bolj profesionalen lastnik, ki se bo držal dogovorov in zavez. Interes države glede NLB bo poleg finančnega tudi ta, da se bo privatizirana NLB nadalje razvijala v slovenskem prostoru, zaposlovala in razvijala kompetence, predvsem pa konkurenčno in skladno z najvišjimi standardi ter modernimi tehnologijami in produkti servisirala slovensko prebivalstvo in podjetja.

Pa vendarle, kako so svetovalci Deutsche bank ugotovili, da bo banka ob dejstvu, da država ostaja največji lastnik – uvodoma ste povedali, da boste državi predlagali, da to zahtevo izloči iz strategije, a za zdaj je ureditev taka –, še vedno zanimiva za vlagatelje?
Na podlagi zelo jasnih izračunov in ob poznavanju odzivov potencialnih vlagateljev po izvedbi dvodnevnih predstavitvenih sestankov v Londonu (non-deal road-show). Podrobnosti analize vam na žalost ne morem razkriti.

Dejstvo je, da se bo morala Republika Slovenija kot bodoča 25-odstotna lastnica skozi korporativno upravljanje kolikor se da samoomejiti. Naloga SDH je, da predlaga ustrezne spremembe na področju korporativnega upravljanja na ravni NLB, ki bodo omogočile uspešno privatizacijo ter večjo privlačnost za mednarodne investitorje.  

V prihajajočih mesecih bo privatizacija NLB ključno ogledalo Slovenije v mednarodnem prostoru. Vse morebitne politične razprtije lahko negativno vplivajo na uspešnost postopka.       

Kaj imate v mislih pod pojmom "samoomejiti"?
O tem je še prezgodaj govoriti, naše pravne ekipe pa se intenzivno ukvarjajo s tem. Že s tem, ko bo banka privatizirana, bo zanjo veljal le zakon o bančništvu, ne več zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. To je ena pomembna sprememba. Druga je to, da bomo z banko natančno analizirali statut in bodoči osnutek delničarskega sporazuma, kjer bomo poskušali umestiti najvišje mednarodne standarde korporativnega upravljanja.

Ste že začeli pogovore s potencialnimi institucionalnimi vlagatelji? Potekajo kakšni pogovori z EBRD in skladi?
Priprave na to se šele začenjajo. Pred dnevi smo imeli stike z EBRD o drugih vprašanjih in se pogovarjali tudi o tem. V tem trenutku seveda njihovega odziva še nimamo, saj je postopek še v relativno zgodnji fazi.

So oni načeli to temo?
Načeloma smo izkazali interes na obeh straneh. Težko rečem, kdo je prvi vprašal. (smeh)

Zanimanje za sodelovanje v javnih ponudbah bančnih delnic ni samoumevno. S čim prepričujete vlagatelje? S tem, kako donosna naložba je NLB?
Del zgodbe bo gotovo prihodnost NLB v smislu strateških projekcij, ki se trenutno delajo v banki in bodo nato pregledane z našimi svetovalci. Gotovo je pričakovana donosnost delničarjem, torej iz naslova rasti delnice in dividende, zelo pomemben dejavnik.

V kakšni smeri pa gredo strateške projekcije? Regulativa se zaostruje, slovenski bančni trg se konsolidira, vstopil je močen sklad Apollo, ki napoveduje nadaljnje prevzeme in s tem nekako ogroža tudi NLB.
Močna konkurenca samo pomeni, da bo NLB morala v prihodnje še bolj trdo delati, da bo sebi in svojim delničarjem prinesla donose. 

Bo NLB prodana v vašem mandatu?
NLB mora biti prodana do konca leta 2017, moj mandat pa se bo, če bo vse v skladu s pričakovanji nadzornega sveta, nadaljeval tudi po tem datumu, tako da ja.

Za RTV Slovenija ste po imenovanju na čelo SDH povedali, da je pri vaši odločitvi, da prevzamete Hotele Bernardin, vlogo igral čustveni vidik, saj ste z Obale. Tudi v NLB ste nekoč delali, kako se počutite ob prodaji?
O tem sem veliko razmišljal. Menim, da je zelo pomembno za to državo, da se bančni sistem konsolidira, in del tega postopka je tudi privatizacija NLB. Iskreno verjamem, da je mogoče v časovnih gabaritih, ki nam jih je postavila Evropska komisija, to izpeljati.

Glede tega, ali so prisotna čustva ali ne, lahko rečem, da do neke mere so. V končni fazi sem imel rad banko, v kateri sem delal, in do nje še vedno čutim neko pripadnost. Mislim, da je privatizacija slovenskega bančnega sistema prava pot za dvig konkurenčnosti, torej da bo slovensko gospodarstvo deležno boljših bančnih storitev pod konkurenčnejšimi pogoji.

Kaj bo s Cimosom?

[video: 58441 / ]

"Za Cimos imamo manj kot pol leta časa"

Ena trenutno najbolj vročih tem je Cimos, kjer postopek prodaje sicer vodi DUTB, a ste pomemben lastnik. Po naših informacijah ste pred dnevi zainteresirane kupce pozvali, da oddajo nove zavezujoče ponudbe, saj naj Nijaz Hastor in Palladio Finanziaria ne bi ponudila dovolj. Drži?
Tega ne morem komentirati. Kar zadeva ta postopek, smo zelo previdni pri komuniciranju, saj gre za pomembno gospodarsko družbo tudi v smislu števila zaposlenih, zato želimo čim bolj skrbno voditi postopek.

Je prodaja edina pot, da ohranimo pet tisoč delovnih mest?
(premislek) Mislim, da je. Obstajajo alternativna razmišljanja, a moramo biti previdni, saj je podjetje že dobilo državno pomoč. Od tu naprej zelo pazimo, da ne bi prišlo do ponovnega postopka.

Ste pripravljeni Cimos prodati zastonj?
Kot delničar si kaj dosti ne obetamo.

Kaj sledi v primeru, da prodaja ne uspe?
Ni enoznačnega odgovora, da sledi stečaj, se pa verjetnost stečaja poveča. Imamo pa prodajalci v pripravi še druge scenarije.

Katere?
Tega ne morem razkriti, a vsi gredo v smeri, da se podjetje ohrani. Seveda ne za vsako ceno, saj smo pod budnim očesom organov, ki spremljajo morebitno nedovoljeno dodeljevanje državnih pomoči.

Koliko časa je po vašem mnenju še, da se za Cimos najde rešitev, če upoštevamo zvezane roke države in domnevno nepripravljenost bank za dodatne odpise družbi, ki ima 250 milijonov evrov dolga?
Zgodbo moramo razrešiti v od treh do šestih mesecih. Bojim se sicer, da privilegija šestih mesecev nimamo, a mislim, da bomo s pomočjo bank upnic, dobaviteljev in kupcev ter menedžmenta Cimosa zagotovili dovolj časa.

Vsekakor iščemo rešitev, ki bo sprejemljiva za ključne kupce Cimosa, da bodo ti dolgoročno in strateško začeli obnavljati in povečevati naročila.

Koliko potrpljenja pa še imajo ključni kupci?
Njihovo potrpljenje poskušamo skupaj z vodstvom Cimosa aktivno upravljati.

Pa vam to uspeva?
Mislim, da nam, a to je bolj vprašanje za DUTB, ki vodi postopek.

Kako pa ste zadovoljni z delom DUTB? Njihov vodja upravljanja terjatev Janne Harjunpää je Cimos še lani razglasil za zgodbo o uspehu.
Mislim, da je bil v okviru prisilne poravnave vložen zelo velik napor. V prisilni poravnavi so na koncu sodelovali tudi kupci in dobavitelji, kar je za upnika dodana vrednost. Predvsem menedžmentu je uspelo z notranjim poslovnim prestrukturiranjem, torej spremembami procesov, prodaje, nabave in drugim, narediti kar velik korak naprej. Ne morem reči, da ni bilo storjeno veliko, najverjetneje pa bi lahko bilo še več.

Na primer?
Tega ne morem reči, saj je naš cilj uspešno razrešiti položaj v Cimosu.

Še vedno imamo namreč podjetje, ki ustvarja izgubo in ima 250 milijonov evrov dolga.
Tako je, še vedno imamo težavo, a večina ukrepov je šla v pravo smer.

O tem, kako uspešna je bila DUTB pri prestrukturiranju Cimosa, ki je danes spet na robu stečaja: "Ne morem reči, da ni bilo storjeno veliko, najverjetneje pa bi lahko bilo še več." O tem, kako uspešna je bila DUTB pri prestrukturiranju Cimosa, ki je danes spet na robu stečaja: "Ne morem reči, da ni bilo storjeno veliko, najverjetneje pa bi lahko bilo še več." Foto: Ana Kovač

Sava Re ni na prodaj

Rovinjska Adris Grupa, ki je lastnica največje hrvaške zavarovalnice, je začela postopek za povečanje lastništva v drugi največji slovenski zavarovalniški skupini Savi Re. Vas je novica presenetila?
Tega ne morem komentirati. Redno analiziramo premike delničarjev v delniški knjigi, sicer pa se niti uradno niti neuradno z Adrisom v tem trenutku ne pogovarjamo.

Sava Re je pomembna naložba. Ni politika države, da ne bo dopuščala, da kdorkoli preseže njen delež?
SDH bo ravnal skladno s strategijo in zakonodajo.

Vam je nadzor v Savi Re ušel iz rok?
S to trditvijo se ne morem strinjati.

Torej imate vse pod nadzorom?
V okviru strategije in zakonodaje aktivno upravljamo naložbo.

Brez soglasja Adrisa ne morete več spreminjati statuta Save Re. Kaj koncentracija lastništva pomeni za položaj Save Re na Balkanu, kjer je Adris eden njenih največjih konkurentov?
Upam si domnevati, da Adris najverjetneje želi biti konsolidator na zavarovalniškem trgu v regiji.

Ali že imate izsledke revizije glede posla uprave Save Re pri nakupu poslovne stavbe ACH?
Z vsebino še nisem seznanjen, o njej bo ta teden odločal nadzorni svet. Ta bo odločil, na kakšen način bo obvestil delničarje o glavnih izsledkih. Pričakujemo, da bodo ugotovitve revizije znane najpozneje na skupščini v torek (to je Jazbec dejal v petek, v ponedeljek pa je bila skupščina Save Re na zahtevo SDH preklicana, op. a.).

In kakšni bodo ukrepi v primeru nepravilnosti?
Do tega se še ne morem opredeliti, ker nimam izsledkov. Me pa zelo zanima.

Ali uprava Save Re v tem trenutku še uživa vaše zaupanje?
V tem trenutku da.

Kdaj bo Sava pod okriljem SDH? Prenos terjatev z DUTB bi se lahko začel v mesecu dni, napoveduje Jazbec. Kdaj bo Sava pod okriljem SDH? Prenos terjatev z DUTB bi se lahko začel v mesecu dni, napoveduje Jazbec. Foto: Ana Kovač

Sava v mesecu dni na SDH

Nadzorniki SDH so pritrdili prenosu terjatev, a pod odložnimi pogoji. Kakšni so ti pogoji?
Odložnih pogojev javnosti ne moremo razkriti, ker še niso uradno urejeni z DUTB.

So pa izvedljivi?
So, po našem mnenju relativno hitro, prenos bi se lahko začel v mesecu dni.

Pokojninska družba A je za Savine dolgove unovčila zavarovanje – hipoteko na Grand hotel Toplice in Hotel Savico, zato je Sava Turizem nase prevzela šest milijonov evrov Savinega posojila. Ne gre za izčrpavanje turističnega "zdravega jedra", kot ga radi imenujete?
Preverjali smo pri upravi Save. Po naših informacijah je bila alternativa temu prenosu le prodaja hotelov v izvršbi. To bi pomenilo, da Sava Turizem hotelov v izvršbi ne bi mogla upravljati, s čimer bi ogrozila položaj vseh upnikov in delničarjev. Drugič, dobili smo zagotovila, da ni bil kršen dogovor o finančnem prestrukturiranju.

Kakšni so načrti s Savo? Gre za prezadolženo podjetje.
Sava bo pod našim soupravljanjem skupaj z zasebnimi investitorji. Aktivnosti bodo tekle v smeri, da se upniki poplačajo in da skušamo, če se le da, iskati sinergijske učinke med različnimi turističnimi podjetji, ki so tako ali drugače v krogu Save.

Ali to pomeni združevanje hotelirjev?
O tem je še prezgodaj govoriti. Obstaja kar nekaj predhodnih aktivnosti, ki so povezane tudi z določenimi stečajnimi postopki, predvsem stečajem NFD, ki jih je treba ovrednotiti in presoditi, ali so ekonomsko smotrne.

O Polzeli, ki ima letno dober milijon evrov prihodkov, trenutno pa kar 3,2 milijona evrov negativnega kapitala, a jo SDH vseeno rešuje: "Menimo, da ima Polzela s svojimi programi možnost dolgoročnega preživetja." O Polzeli, ki ima letno dober milijon evrov prihodkov, trenutno pa kar 3,2 milijona evrov negativnega kapitala, a jo SDH vseeno rešuje: "Menimo, da ima Polzela s svojimi programi možnost dolgoročnega preživetja." Foto: Ana Kovač

"Polzela bo na prodaj v treh letih"

Polzela ima 3,2 milijona evrov negativnega kapitala (pol milijona več kot konec lanskega leta), dolguje plače še za 2014 – lani bi morali začeti obročno odplačevanje, a niso. Kaj imajo od takega podjetja delavci in zakaj ga rešujemo?
Menimo, da ima Polzela s svojimi programi možnost dolgoročnega preživetja. Če želimo to povrniti, moramo podjetju vrniti solventnost in likvidnost. Naše aktivnosti gredo v smeri, da bo Polzela lahko skozi relativno hiter proces finančnega in daljši proces poslovnega prestrukturiranja ter z agresivnim trženjem prišla do točke, ko jo bomo lahko prodali.

Zaupanje vliva novo vodstvo, ki ima po naše mnenju jasen načrt. Ključno prodajno obdobje se začne septembra. Domnevam, da naročila obstajajo, treba jih je samo proizvesti.

Koliko državnega denarja potrebuje Polzela? Boste odkupovali terjatve?
O tem še ne morem govoriti.

Ali se ponavlja primer Mure in Peka?
Daleč od tega, mislim, da je dovolj zgodaj, da podjetje prestrukturiramo. Pri Peku, recimo, to ni bilo mogoče.

Kdaj bo Polzela na prodaj?
V od dveh do treh letih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin