NLB lov za ostanki graditelja Stožic začenja s šlamparijo

Upniki podjetja Grep so imeli tri mesece časa, da v stečaju graditelja Stožic prijavijo svoje terjatve. Državna NLB, ki je v Grepu nasedla z 51 milijoni evrov, je ta rok pri eni od terjatev zamudila. 

Glavno premoženje Grepa je nedokončani trgovski del Stožic. Kupnina za to nepremičnino bo glavni vir poplačila bančnih upnic.
Glavno premoženje Grepa je nedokončani trgovski del Stožic. Kupnina za to nepremičnino bo glavni vir poplačila bančnih upnic. Foto: Klemen Korenjak

V NLB dogodka ne komentirajo, iz sklepa sodišča pa izhaja, da so imeli upniki čas za prijavo terjatev do 30. decembra. Sodišče je prijavo terjatve in ločitvene pravice od NLB prejelo 4. januarja (poslana je bila dan prej s priporočeno pošto).

"Ker je bila prijava terjatve oddana na pošto po izteku roka za prijavo terjatev, je prepozna," je sklenilo sodišče in prijavo zavrnilo.

Dodajmo, da to ni prvič, da NLB izgublja zaradi malomarnosti. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je lani maja izgubila sodni spor s T-2 glede zavarovanja svojih terjatev - sodišče je sklenilo, da terjatve DUTB niso zavarovane, ker NLB in Banka Celje zavarovanja nista vpisali v Ajpesov register. 


Preberite še:

Zadnji poskus reševanja graditelja Stožic pred stečajem​


Del terjatve zapadel, večino rešuje zakon

V NLB dogajanja okrog novoletnih praznikov ne komentirajo. V NLB dogajanja okrog novoletnih praznikov ne komentirajo. Foto: Matej Leskovšek Na vprašanja, koliko je zavrnjena terjatev vredna in kakšne so posledice napake, v NLB ne odgovarjajo. Kot pravijo, poslovnih odnosov s strankami ne komentirajo.

Tudi stečajna upraviteljica Grepa Lucija Klampfer nam višine terjatve ni izdala.

Pojasnila pa nam je da, je manjši del terjatve, ki ni bil zavarovan, zaradi zamujenega roka res prenehal. Večji del pa se nanaša na obveznost, zavarovano s hipoteko, ki bo kljub zamujenemu roku vpisana na seznam terjatev, tako da bo NLB v stečaju lahko terjala poplačilo. Od zadnje spremembe stečajne zakonodaje leta 2014 namreč velja, da se terjatve s hipoteko v stečajnem postopku samodejno vpišejo na seznam, tudi če niso prijavljene.

Eden večjih dolžnikov

Čeprav NLB rešuje upnikom bolj naklonjena zakonodaja, pa je skrb vzbujajoče, kako ravnajo v stečaju podjetja, ki je banki izkopalo 51-milijonsko luknjo. 

NLB je bila namreč ena glavnih financerk gradnje kompleksa Stožice, največjega projekta ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Konzorcij sedmih bank je gradnjo trgovinskega dela financiral z okoli 110 milijoni evrov, od tega je NLB dala 51 milijonov.

Grep je nato zašel v finančne težave in denarja ni vrnil, pred dvema letoma pa je NLB celotno terjatev prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Grep je bil s tem enajsti največji dolžnik med tistimi, katerih terjatve so bile prenesene na DUTB (mesto pred njim je bil s 54 milijoni evrov njegov polovični lastnik Energoplan, ki je od včeraj ponovno v prisilni poravnavi).

Kaj sploh lahko pričakujejo upniki?

Praktično edino premoženje Grepa, ki je bil leta na robu stečaja, lansko leto pa končal s 147,5 milijona evrov negativnega kapitala (za toliko so obveznosti presegale premoženje podjetja), je nedokončan trgovski del Stožic. Prodaja tega bo glavni vir za delno poplačilo bančnih upnic.

Za nakup se zanima podjetje Rastoder trgovca z bananami Izeta Rastoderja, ki je septembra tudi zahteval stečaj Grepa. Do nepremičnine naj bi Rastoder prišel z odkupom bančnih terjatev do Grepa. S tem bi postal največji upnik in lahko trgovski del odkupil v okviru prodaje, ki se lahko v stečaju izpelje z javno dražbo ali zavezujočim zbiranjem ponudb. Ker je pri prodaji nepremičnine ključno mnenje upniškega odbora, bi tudi v primeru prodaje na dražbi Rastoder kot največji upnik le stežka izgubil.

Rastoder je lani že odkupil za 23,5 milijona evrov terjatev Gorenjske banke in SID banke do Grepa. Maja je z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) sklenil še pogodbo o prodaji 84 milijonov evrov bančnih terjatev do Grepa. Po nekaterih informacijah naj bi za ta paket odštel le 15 milijonov evrov, a terjatve DUTB do zdaj še niso prepisane na novega lastnika.  

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2004, od aprila 2008 pa se imenuje Gradis-Energoplan, skrajšano Grep. Njegova lastnika sta bila Gradis G Uroša Ogrina in Energoplan Zlatka Srake. Od septembra je podjetje v stečaju.

1 / 10

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2004, od aprila 2008 pa se imenuje Gradis-Energoplan, skrajšano Grep. Njegova lastnika sta bila Gradis G Uroša Ogrina in Energoplan Zlatka Srake. Od septembra je podjetje v stečaju.

2 / 10

Sredi leta 2008 sta Grep in srbska trgovska družba Delta podpisala pogodbo o sodelovanju pri trgovskem centru, od katere pa je Delta pozneje odstopila.

3 / 10

Julija 2010 je Grep s konzorcijem sedmih slovenskih bank, med drugim NLB, podpisal pogodbo o 110 milijonov evrov vrednem posojilu.

4 / 10

Po odprtju športnega dela Stožic avgusta 2010 je gradnja trgovskega dela obstala zaradi pomanjkanja denarja. Začel se je val podpisovanja aneksov med MOL in Grepom o podaljšanju roka za trgovski del ter zunanjo ureditev Stožic.

5 / 10

Avgusta 2012, ko je potekel tretji rok za zgraditev trgovskega dela, so Stožice samevale, Grep pa je imel že blokirane račune.

6 / 10

Sredi leta 2014 je imel Grep več kot 180 milijonov evrov dolgov (od tega okrog 115 milijonov evrov do bank), vodstvo pa je trdilo, da za dokončanje trgovskega dela Stožic potrebuje še 30 milijonov evrov.

7 / 10

Junija 2014 so banke uradno odpovedale posojilno pogodbo Grepu in zahtevale takojšnje poplačilo 115-milijonskega posojila. Tri mesece pozneje je Grep postal insolventen.

8 / 10

Jeseni 2014 je ljubljanski župan Zoran Janković (na fotografiji) napovedal, da Grep in DUTB iščeta zasebnega sovlagatelja za gradnjo trgovskega dela.

9 / 10

Februarja lani so v DUTB začeli iskati kupca za terjatve do Grepa. Med morebitnimi kupci so omenjali Američane, Kitajce in tudi Delto Holding, katere predstavniki naj bi si že ogledali nepremičnino.

10 / 10

Skoraj deset let po začetku gradnje Stožic je maja lani na pol zgrajeno središče začelo dobivati novega lastnika Izeta Rastoderja.

Komentarji

3
  • kernest / 11.01.2017. ob 13:32

    Kot da bi NLB in Grep občasno nekako sodelovala, četudi naj vidni interesi ne bili skupni .... Rokica nad njima :-) Slovenija je enoten fevd.

  • jugda / 11.01.2017. ob 09:33

    Kradi pa fino živi...kdaj bo sodišče lopovom zaplenilo premoženje? In ga vrnilo državi, podjetjem? Verjetno na dan sv. Nikole...

  • Novalight / 12.01.2017. ob 09:05

    Upam si trditi, da je tale "manjši del" od NLB, večkratnik letne plače povprečnega slovenskega delavca. Briga njih za te drobtinice, če jim pa državljani stotine milijonov mečemo v korito.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.