NLB lani prvič po letu 2008 poslovala z dobičkom

Predsednik uprave NLB Janko Medja pojasnjuje, da jim je leta 2014 v banki uspelo zmanjšati nihanja četrtletnih rezultatov in tudi vpliv zadnjega četrtletja, ki je bil pred letom 2014 vedno izjemno negativen, na celoletno poslovanje.

Izboljšanje rednega poslovanja za skupino NLB leta 2014, torej rezultata pred slabitvami in brez enkratnih dogodkov, je po oceni prvega moža banke deloma posledica pozitivnih učinkov dokapitalizacije in drugih ukrepov za krepitev stabilnosti banke, kot je recimo izbris podrejenih obveznosti. Ti učinki naj bi predstavljali dobro četrtino omenjenega rezultata.

V bilancah pa še naprej izstopa visok delež slabih terjatev Večji del izboljšanja (v devetih mesecih leta 2014 je rezultat pred oslabitvami in rezervacijami skupine znašal nekaj manj kot 160 milijonov evrov, kar glede na enako obdobje leta 2013 pomeni izboljšanje v višini sto milijonov evrov) pa odpade na ukrepe na področju stroškovne racionalizacije in na področju prihodkov.

V bilancah pa še naprej izstopa visok delež slabih terjatev. Ta ostaja na ravni skupine pri okoli 25 odstotkih, pri čemer NLB, tako kot druge banke prejemnice državne pomoči, slabih posojil, ki imajo izvor zunaj Slovenije, ni mogla prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank. Želja je, da bi obseg slabih posojil oklestili za vsaj pet odstotkov oz. za približno 500 milijonov evrov na leto, tako da bi že letos padel pod 20 odstotkov.

Bo država ohranila kontrolni delež v NLB? Medja ocenjuje, da bo privatizacija NLB izpeljana, saj bi bila drugačna odločitev negativno presenečenje. Scenarij, ko bi država ohranila kontrolni delež v banki, je po oceni strokovnjakov vprašljiv s stališča cene.

V vsakem primeru pa interes za banko po njegovem mnenju bo, odvisen pa bo tudi od letošnjega poslovanja. NLB je namreč še zadnja večja bančna skupina v regiji v državni lasti. Kupec mora po njegovem mnenju ponuditi največ tako z vidika cene kot nadaljnjega razvoja banke.