Sreda, 29. 11. 2017, 20.13
6 let, 4 mesece
Bruno Korelič
Ko se je začela vmešavati politika, je Luko Koper zapustil #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,70
3
Bruno Korelič je v Luko Koper prišel leta 1977, ko so jo pestile finančne težave. Zapustil jo je leta 2005, saj se je vanjo začela vmešavati politika. Danes z žalostjo opazuje, kako v podjetju zaradi političnih iger nastaja ogromna škoda.
Novinarka: Sanja Hrgota/Video: Planet TV
Luka Koper je bila ustanovljena leta 1957. Pred tem Slovenija sploh ni imela tovornega pristanišča. Idejo je v najbolj svinčenih časih Jugoslavije izsilila ambiciozna republiška politika. Druga velika etapa v razvoju Luke je bila v šestdesetih letih tovorna proga Divača-Koper, na odprtje je prišel celo Josip Broz Tito. Danes so v Kopru pred tretjo etapo, drugim tirom. V to se močno vpleta politika, prav tako kot v pristanišče.
O negotovi prihodnosti za kokoš, ki nosi zlata jajca in jo zase želijo vsi od Nemcev do Madžarov, smo govorili z legendarnim Brunom Koreličem. Predsednikom uprave, ki je najdlje, 21 let, vodil podjetje. Tako kritično kot zdaj še ni bilo, je povedal novinarki Planet TV Sanji Hrgota.
Luko Koper je prevzel, ko so jo pestile velike finančne težave
Bruno Korelič je z Luko Koper prehodil velik del poti. Spominja se svojih začetkov leta 1977, ko so luko pestile težke finančne razmere in zavirale njen razvoj. A je s svojo ekipo ožjih sodelavcev zagrizel v kislo jabolko in začel izvajati sanacijski načrt. "Začeli smo graditi nove obale, terminale, zmanjšali smo število zaposlenih, vpeljali sodobne tehnologije in podjetje je zacvetelo," je pripovedoval Korelič.
Država luki ni pomagala
Vsa infrastruktura, tudi ta, ki jo vidimo danes, je bila zgrajena s sredstvi Luke Koper ob pomoči gospodarstva in bank. Državne pomoči od nikoder. Ravno obratno. "Država je približno leta 1994 z nekimi predpisi to nacionalizirala ali, po domače povedano, ukradla luškim delavcem."
Ob nastopu prve Janševe vlade se je vse obrnilo
A Koreliču je uspelo s politiko doseči dogovor, da se kljub lastništvu ne vmešava v vodenje in nadzor. Država je v to privolila in tako ohranila le dva odstotka glasovalnih pravic in 49 odstotkov prednostnih delnic. Ob nastopu prve Janševe vlade konec leta 2004 so se zadeve povsem spremenile.
"Takrat so nastavili svoje ljudi, sprejeli sklep in prednostne delnice spremenili v glasovalne ter tako politiki na široko odprli vrata, da je lahko začela šariti po podjetju," pravi Kolerič.
"Ne zanimata jih dobiček in razvoj"
Ker Janševi politiki in Koreliču ni uspelo zbližati stališč, je luko leta 2005 zapustil. Zdaj z žalostjo opazuje, kako v podjetju nastaja ogromna škoda. Vse zaradi vmešavanja države, tudi občine. "Očitno je, da jih ne zanimata dobiček in razvoj. In seveda zdaj vse skupaj trpi," pravi.
"Če ljudje znajo delati, jim dajte mir"
Tudi v preteklosti so bili ljudje v luki politično obarvani, a se to na poslovanju nikoli ni odrazilo, pojasnjuje Korelič. Pravi, da tega ni bilo, danes pa je malo drugače. Politika nastavi nadzorni svet, ki mora delati po njenih navodilih. "Če ljudje znajo delati, jim dajte mir, ne mečite jim polen pod noge," dodaja.
Kdo je Andrej Božič, ki naj bi vodil Luko Koper
V Luki Koper poskuša politika že več kot eno leto zamenjati vodstvo. V oddaji Danes na Planet TV so včeraj poročali, da bi lahko novi šef luke postal nekdanji direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič. Iz Hrastnika so sicer sporočili, da Božič ni v nobenem uradnem postopku za prevzem položaja. A neformalno velja, da to ni edina mogoča pot na vrh.
Božič naj bi se na svoj odhod iz steklarne pripravljal že dlje časa. Že julija je direktorsko pisarno prepustil Petru Času. Kdo je pravzaprav najverjetnejši kandidat za prevzem krmila slovenskega strateškega okna v svet?
Reševanje steklarne
Andrej Božič je skupaj z ženo v steklarno Hrastnik vstopil leta 2010. Tovarna s 150-letno tradicijo je bila tik pred stečajem. Zakonca sta se znašla pred nemogočo nalogo: prestrukturirati sta morala podjetje z več kot sedemsto zaposlenimi. In posla sta se lotila na neobičajen način. V ospredje sta postavila delavca. "Ne bi rad solil pameti, vem pa, da je v podjetju treba vsem povedati, kakšen je položaj, če si v krizi," je dejal takrat.
Papirnica Goričane kot lekcija za Božiča
Božič je vodstveno pot začel v Vidmu Krško. Kmalu pa se je moral preizkusitu tudi v vlogi kriznega menedžerja. Zgodba prestrukturiranja papirnice Goričane se ni končala najbolje, a Božiču je služila kot izjemna lekcija, s pomočjo katere je iz rdečih številk pozneje spravil nemško podjetje Mondi Raubling.
Kolegi o njem govorijo v presežnikih
"Je zelo odločen, vedno osredotočen na cilje, ki jih mora doseči. Vendar je pripravljen te cilje dosegati v dialogu s številnimi deležniki, predvsem zaposlenimi," o njem meni Samo Hribar Milič, dolgoletni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Rešitev in ponoven preboj Hrastniške steklarne sta mu leta 2016 prinesla naziv manager leta. V komisiji, ki mu je podelila naziv, je takrat sedel tudi generalni direktor Danfossa, Aleksander Zalaznik. "Nam se je takrat zdelo in se nam še danes zdi, da je Andrej Božič v tem delu opravil izjemno delo," pravi.
Božič je s svojimi dejanji ovrgel stigmo tajkunskih menedžerjev, sta še prepričana sogovornika. Kadrovanje takšnih zgledov v državna podjetja se zdi samoumevno.
Edina siva lisa, ki se pojavlja ob njegovem imenu, bi lahko bil Igor Lah. Prav on je namreč bil tisti, ki je Božiča pripeljal v steklarno Hrastnik. Igor Lah je trenutno šesti najbogatejši Slovenec, ki pa je bil v preteklosti zaradi mešetarjenja z delnicami že obsojen na pol leta pogojne kazni, so poročali v oddaji Danes na Planet TV.
3