SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kdo je na vrhu sramotilnega stebra davkarije

10

termometer

Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, domnevni "kralj steroidov" Mihael Karner, nekdanji lastnik Tosame Boštjan Nagode, ljubljanski kralj betona Rok Furlan, nekdanji lastnik Dela Revij Matej Raščan, doktor davčnih utaj Rok Snežič, nekdanji prvi mož Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Uroš Rotnik, nekdanji lastnik Vinaga Leo Ivanjko, dolgoletni župan Zavrča Miran Vuk in sin ljubljanskega župana Jure Janković.

To so le nekatera imena znanih in vplivnih posameznikov, ki na vrhu sramotilnega stebra davčnih neplačnikov ostajajo tudi v začetku letošnjega leta. Večini od njih očitajo nezakonite posle, med drugim davčno utajo in pranje denarja, kar naj bi jim neupravičeno prineslo na milijone evrov.

Največji davčni dolžnik v državi ostaja podjetje Maxicom Zlatana Kudića, ki ima za okoli 24 milijonov evrov neporavnanih davčnih obveznosti. Kot smo na Siol.net poročali prejšnji teden, je Kudič proti državi vložil več odškodninskih tožb in večino od njih že izgubil.

Na seznamu tako elita kot navadni smrtniki

Na seznamu davčnih neplačnikov je danes na stotine pravnih in fizičnih oseb, od katerih država verjetno zaman pričakuje plačilo visokih zneskov. Med njimi so:

  • gospodarska in politična elita, ki je uradno prijavljala nizke prejemke, v resnici pa kupovala vile, stanovanja, drage avtomobile in imela veliko gotovine,
  • toženi in ovadeni menedžerji,
  • podjetniki, ki so jih pokopale prezadolženost ali napačne poslovne odločitve,
  • opeharjeni podizvajalci, ki niso dobili denarja za opravljeno delo in so zaradi tega zašli v finančne težave,
  • davčni utajevalci iz tujine, ki so v Sloveniji odprli ali kupili podjetja in poskušali s pomočjo "davčnih vrtiljakov" oziroma fiktivnih poslov priti do povračila davka.

Konec novembra lani je bilo še za 1,325 milijarde evrov davčnega dolga. Konec novembra lani je bilo še za 1,325 milijarde evrov davčnega dolga. Foto: Thinkstock Na drugi strani je medtem na tisoče navadnih posameznikov, ki državi dolgujejo nekaj tisoč ali nekaj deset tisoč evrov.

Izkušnje iz preteklosti kažejo, da imajo davčni inšpektorji pri tistih z majhnimi zneski veliko večjo verjetnost uspešne izterjave kot pri velikih davčnih dolžnikih. Ti namreč pravočasno poskrbijo za svoje premoženje in ga s pomočjo davčnih svetovalcev in odvetnikov zaščitijo ali prenesejo na sorodnike ali podjetja iz davčnih oaz.

 

Cilj: izboljšanje plačilne discipline

Seznam od avgusta 2014 javno objavlja Finančna uprava RS (Furs). Nanj se uvrstijo vse fizične in pravne osebe, ki imajo 25. v mesecu za več kot pet tisoč evrov neplačanih davščin in z njihovim plačilom zamujajo za več kot 90 dni.

Namen objave je krepitev davčne kulture, izboljšanje plačilne discipline ter povečanje prostovoljnega, pravilnega in pravočasnega plačevanja davčnih obveznosti.

Odločitev za objavo imen davčnih neplačnikov je po navedbah Fursa prinesla rezultate, saj se skupni davčni dolg iz leta v leto zmanjšuje.

Davčni dolg se zmanjšuje

Največji davčni dolžniki pravočasno poskrbijo za svoje premoženje in ga s pomočjo davčnih svetovalcev in odvetnikov zaščitijo ali prenesejo na sorodnike ali podjetja iz davčnih oaz. Največji davčni dolžniki pravočasno poskrbijo za svoje premoženje in ga s pomočjo davčnih svetovalcev in odvetnikov zaščitijo ali prenesejo na sorodnike ali podjetja iz davčnih oaz. Foto: Thinkstock Konec novembra lani je bilo tako še za 1,325 milijarde evrov davčnega dolga, kar je 4,4 odstotka oziroma 61 milijonov evrov manj v primerjavi s koncem leta 2015. Leta 2013, torej še pred objavo seznama, je bilo davčnega dolga za 1,5 milijarde evrov.

Za primerjavo, v letu 2015 je bilo pobranih za okoli 13,5 milijarde evrov vseh davkov, od tega 5,4 milijarde evrov prispevkov za socialno varnost, 3,2 milijarde evrov DDV, dve milijardi evrov dohodnine in 1,5 milijarde evrov trošarin.

Na Fursu davčni dolg ločujejo na:

  • aktivni dolg, pri katerem zoper dolžnike izvajajo vse postopke, ki jih predvideva davčna zakonodaja, s ciljem poplačila dolga, in
  • pogojno izterljivi dolg, pri katerem so izčrpane skoraj vse možnosti, da bi ga izterjali v postopku davčne izvršbe. Poplačilo dolga je najbolj odvisno od konca sodnih postopkov (prisilne poravnave, stečaja …).

Prvega je po zadnjih podatkih za okoli 690 milijonov evrov. Drugega pa je za 636 milijonov evrov, od tega je kar 82,5 odstotka terjatev, prijavljenih v insolvenčnih postopkih.

 

Furs: Učinkoviteje pobiramo davke

Na podlagi sklepov o davčni izvršbi so v lanskem letu izterjali za 242 milijonov evrov dolga, kar je 3,1 odstotka manj kakor leto poprej. Iz podatkov je mogoče razbrati, da se povečuje prostovoljno plačevanja davka. Na to kaže tudi podatek o izdanih opominih. Lani se je prvič zgodilo, da so z opomini pobrali več davka kakor s sklepi o davčni izvršbi.

Na Finančni upravi RS (Furs), ki jo vodi Jana Ahčin, ugotavljajo izboljšanje učinkovitosti pobiranja dajatev in povečano plačilno disciplino. Na Finančni upravi RS (Furs), ki jo vodi Jana Ahčin, ugotavljajo izboljšanje učinkovitosti pobiranja dajatev in povečano plačilno disciplino. Foto: STA Analiza za prvo polletje lani je pokazala zmanjšanje dolga pri prispevkih za socialno varnost za 33 milijonov evrov oziroma 7,5 odstotka. Medtem se povečuje vrednost neplačanih davkov na premoženje za dobrih 16 milijonov evrov ter davkov na dohodek in dobiček za več kot 11 milijonov evrov.

"Opazno povečanje pobranih javnofinančnih prihodkov ob hkratnem zniževanju davčnega dolga kaže na izboljšanje učinkovitosti pobiranja dajatev in povečano plačilno disciplino pri plačevanju obveznih dajatev," so se pohvalili na Fursu, ki ga vodi Jana Ahčin.

Možnost odloga in obročnega plačevanja

Tisti, ki davka niso sposobni plačati zaradi utemeljenih oziroma objektivnih razlogov, imajo možnost odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega plačevanja davkov. Če se dogovorijo s Fursom, jih ta umakne s seznama in jih ne obravnava kot dolžnikov.

Že v letu 2015 so tako odobrili kar 279 odlogov v skupni vrednosti 6,7 milijona evrov in 17.634 obročnih plačil v skupni vrednosti 41,8 milijona evrov. V lanskem letu so se številke še povečale. Odlogov davčnega dolga je bilo za 10 milijonov evrov, obročnega plačevanja pa za več kot 44 milijonov evrov.

Odpisi davčnega dolga so mogoči le pri fizičnih osebah. V lanskem letu do novembra je bilo takšnih 565 primerov v skupni vrednosti 318 tisoč evrov.

Igor Bavčar Foto: Bor Slana IGOR BAVČAR

Davčni dolg: 1,5 milijona evrov (leto 2016)

Osamosvojitelj, ki je poskušal izpeljati menedžerski prevzem Istrabenza. Ta mu je spodletel, pozneje pa sta se zgodila razkosanje in razprodaja premoženja koprskega holdinga. Med drugim so kupci iz držav nekdanje Jugoslavije prišli do Droge Kolinske in hotelov na Obali.

Neplačani davek, ki ga je Bavčarju odmeril Furs, izhaja iz spornih transakcij, zaradi katerih je bil nekdanji predsednik uprave Istrabenza konec lanskega leta znova obsojen na pet let zaporne kazni zaradi pranja denarja. Spomnimo, v letu 2007 so Bavčar in njegovi pomagači preprodajali delnice Istrabenza, s katerimi so zaslužili več kot 24 milijonov evrov. Velik del nezakonito pridobljenega denarja je Bavčar porabil za lastninjenje Istrabenza.

Večino vrednejšega in vidnega premoženja se je Bavčar že znebil. Hišo v ljubljanskih Murglah je leta 2008 prepustil ženi, posestvo v Starem trgu pri Ložu pa je prevzel njegov sorodnik Evgenij Komljanec, ki je prej Bavčarju domnevno posodil 360 tisoč evrov.

Uroš Rotnik Foto: Matej Leskovšek UROŠ ROTNIK

Davčni dolg: 1,7 milijona evrov (leto 2016)

Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki je državno podjetje vodil v obdobju gradnje razvpitega bloka 6. Projekt, katerega vrednost se je s prvotnih 600 milijonov evrov povečala na današnjih več kot 1,4 milijarde evrov, se je zaradi suma korupcije znašel pod drobnogledom kriminalistov. Ti so Rotnika kazensko ovadili zaradi zlorabe položaja.

Davčnoinšpekcijski nadzor nad Rotnikom je pokazal, da je od leta 2007, ko so v TEŠ objavili razpis za dobavo tehnološke opreme za blok 6, do leta 2011 imel štiri milijone evrov, večinoma je šlo za gotovino. V tem obdobju je uradno zaslužil 379 tisoč evrov neto. Zato mu je Furs naložil dodatno plačilo davka.

Kolikšen del 1,7-milijonske davčne obveznosti bo Rotnik lahko povrnil, ni povsem jasno. Od nepremičnin ima v Sloveniji v lasti le polovico družinske hiše v Šoštanju.

MIRAN VUK

Davčni dolg: milijon evrov (leto 2016)

Dolgoletni župan občine Zavrč in nekdanji solastnik uspešnega podjetja RM Vuk, ki se ukvarja z montažnimi deli v energetiki. Ko so se poslov družine Vuk lotili davčni inšpektorji, so Vukovi lastništvo prenesli na podjetja iz davčnih oaz. Na dvomljiv način so poskušali zaščititi tudi nepremičnine na Ptuju in v okolici ter drugo vrednejše premoženje. Miran Vuk je medtem prebivališče prenesel na Slovaško.

V začetku leta 2014 so kriminalisti zaradi domnevno spornih poslov izpeljali obsežne hišne preiskave, saj so člane družine Vuk osumili več kaznivih dejanj zatajitve finančnih obveznosti. Po podatkih nemške davčne uprave naj bi z računa njihove hrvaške družbe v Nemčiji opravili gotovinske dvige v skupni vrednosti več deset milijonov evrov.

Leta 2015 so proti družini Vuk vložili kazenske ovadbe, saj med letoma 2005 in 2008 naj ne bi prijavili prihodkov, s tem pa naj bi državni proračun oškodovali za več kot štiri milijone evrov.

Marko Ignjić Foto: Finance MARKO IGNJIĆ

Davčni dolg: 3,8 milijona evrov (leto 2016)

Poslovnež in nekdanji lastnik finančne družbe Nisa, ki je v zadnjem desetletju odigrala pomembno vlogo pri nekaterih tajkunskih poslih v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini. Spada v najožji krog predsednika uprave DZS Bojana Petana in finančnika Bogdana Pušnika, nekdanjega prvega moža borzne hiše Medvešek Pušnik.

Ignjić je eden od tistih, ki so jih na Fursu vzeli pod drobnogled zaradi poslovanja z davčnimi oazami v zadnjih šestih letih. Med stoterico primerov so mu odmerili najvišjo dodatno davčno obveznost med fizičnimi osebami. Ugotovili so namreč velikanski razkorak med prirastom premoženja in osebno potrošnjo na eni strani ter med uradno napovedanimi dohodki na drugi strani. Razlika je presegla pet milijonov evrov.

VID PAVŠIČ

Davčni dolg: 3,5 milijona evrov (leto 2013)

Podjetnik, specializiran za davčne utaje. Kriminalisti so ga pred časom sumili kot glavnega organizatorja mreže zastopnikov "slamnatih" podjetij, v katera naj bi prvi mož SCT Ivan Zidar in drugi menedžerji pred več kot desetletjem "prelili" okoli 1,5 milijona evrov denarja.

Sodni postopek zaradi večmilijonskega izčrpavanja SCT in njegovih hčerinskih družb se je leta 2015 končal z obsodilno sodbo nekdanjega člana uprave SCT Aleksandra Mezeta, medtem ko je bil Zidar zaradi zdravstvenih težav izločen iz postopka. Pavšič je že pred tem priznal krivdo in nato nastopal kot priča.

Leta 2012 je na zahtevo Fursa končal v postopku osebnega stečaja. To je bilo v obdobju, ko je na Dobu prestajal sedemletno zaporno kazen zaradi trgovine z drogo. Po preverjanju so ugotovili, da je Pavšič uradno brez premoženja, tako da bi država ostala nepoplačana. Kljub temu na koncu zaradi nepravilnosti ni bilo odpusta večmilijonskih obveznosti.

Leo Ivanjko Foto: STA LEO IVANJKO

Davčni dolg: 702 tisoč evrov (leto 2016)

Nekdanji lastnik mariborske mestne kleti Vinag in član vplivne mariborske družine Ivanjko, ki je imela eno od glavnih besed pri upravljanju večstomilijonskega premoženja danes že bankrotiranega cerkvenega Zvona Ena Holdinga.

Ivanjko je Vinag uporabljal za financiranje svojih drugih poslov in ga na koncu potopil. Kljub temu je pred upniki rešil večino premoženja v Sloveniji in na hrvaškem otoku Pag, kjer je imel v lasti butični hotel Boškinac in kultni klub Kalypso v Zrćah.

Ko so se ga leta 2014 lotili upniki, je stalno prebivališče iz Maribora prenesel čez mejo v Avstrijo. Odtlej naj bi imel stalno prebivališče v manjšem mestu Weiz severovzhodno od Gradca.

Jure Janković JURE JANKOVIĆ

Davčni dolg: 594 tisoč evrov (leto 2016)

Mlajši od sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki sta leta 2004 od njega prevzela družinsko podjetje Electa. Jure Janković je bil v preteklosti vpleten v vprašljive posle z zemljišči v Ljubljani, za katerimi so se uradno skrivala podjetja s Cipra.

Leta 2011 je imel velike težave z Marjanom Pišljarjem, ki se že več kot dve desetletji ukvarja s posojanjem denarja po visokih, celo dvomestnih obrestnih merah. Podjetniku iz Rovt je bil dolžan kar tri milijone evrov, zaradi česar je med drugim ostal brez mercedesa G AMG in vrednejših premičnin v hiši v Grosupljem. Na koncu ga je dolga rešil oče.

V istem obdobju so se poslov skupine Electa in njenih lastnikov lotili davčni inšpektorji. Po končanem pregledu so od njih zahtevali plačilo visokih dodatnih davčnih obveznosti, čemur je družina Janković oporekala. Furs je samo Juretu Jankoviću odmeril plačilo več kot pol milijona evrov, saj naj bi njegova zasebna poraba in premoženje v letih od 2006 do 2010 za več kot milijon evrov presegala uradno prijavljene prihodke.

Danes ima po dostopnih podatkih v lasti zgolj del 1.400 kvadratnih metrov velike parcele v Grosupljem. Na njegov posredni lastniški delež v Electi je medtem že pred časom vpisal hipoteko njegov oče, Zoran Janković.

MIHAEL KARNER

Davčni dolg: okoli 600 tisoč evrov (lastne izjave)

V javnosti najbolj znan kot trgovec z anaboličnimi steroidi, proti kateremu so ZDA vložile obtožnico zaradi suma nezakonite trgovine s steroidi in pranja denarja. Grozi mu do 40 let zapora.

V Ljubljani na Viču je snoval gradnjo Urbane oaze – soseske s 140 stanovanji, vrtcem, medgeneracijskim centrom, 450 parkirnimi mesti v podzemni garaži in zelenim parkom. Več deset milijonov evrov vreden projekt se je že pred časom zaustavil, ravno pred dnevi pa je slaba banka nekdanjega Hypa začela prodajo terjatev do projektnih podjetij.

Lastniška veriga podjetij v Sloveniji, za katerimi naj bi stal Karner, se sicer izgubi v Belizeju, srednjeameriški državi, ki je poznana kot ena od najbolj prijaznih davčnih oaz. Po nekaterih informacijah naj bi obvladoval tudi podjetja v drugih eksotičnih državah.

Andrej Lovšin Foto: STA ANDREJ LOVŠIN

Davčni dolg: 683 tisoč evrov (leto 2013)

Nekdanji predsednik uprave Intereurope, proti kateremu je tožilstvo vložilo obtožnico zaradi zlorabe položaja pri gradnji logističnega centra Čehov v Rusiji. Tega je pomembno preplačala in naložbo prodala za 100 milijonov evrov manj. Zaradi tega je Intereuropa že vložila 37-milijonsko odškodninsko tožbo zoper nekdanjo Lovšinovo upravo.

Na specializiranem državnem tožilstvu so medtem proti Lovšinu v imenu države vložili tožbo, s katero mu poskušajo odvzeti za skoraj dva milijona evrov premoženja domnevno nezakonitega izvora. Preiskava je namreč razkrila, da je pomemben del kupnine za zemljišče v Rusiji, okoli 25 milijonov evrov, končal v Liechtensteinu. 

Skoraj hkrati je Lovšin kupoval nepremičnine v Portorožu in Ljubljani, delnice, avtomobil in drugo premoženje. Davčni inšpektorji so za obdobje od 2006 do 2010, torej v času, ko je Lovšin vodil Intereuropo, pri njem odkrili za 1,6 milijona evrov prihodkov, ki jih ni znal prepričljivo pojasniti. Skliceval se je namreč na podjetnika iz BiH, ki naj bi mu posodil denar za nakup delnic, sam pa naj ga bi osebno prenašal čez mejo.

Sojenje nekdanjemu prvemu možu Intereurope zaradi spornih poslov v Rusiji se je sicer začelo marca lani, skoraj deset let po vložitvi kazenske ovadbe.

Komentarji

16

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • IvanJanezNovak / 30.01.2017. ob 09:09 +13 0

    Na seznamu tako elita kot navadni smrtniki ... o kakšni eliti to pišete? O teh, ki so na seznamu? To ni nobena elita mapak navadne barabe. Kriminalci. Pika!

    +13 0
  • janez123 / 30.01.2017. ob 07:44 +11 0

    to bi morali vsi v arest, rešitev bi bilo samo potrdilo o plačanem davku in nič drugega.

    +11 0
  • norimax / 30.01.2017. ob 09:39 +8 0

    Me res zanima ta delitev na elito in navadne smrtnike. Verjetno po tem, da bodo navadni smrtniki davek poravnali in končali v arestu, elitneži pa davka ne bodo plačali nikoli, pa se jim kljub temu nebo nič zgodilo......

    +8 0
delitve: 259
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin