SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako je nadškof Zore odrešil Ivana Štuheca finančnih muk

10

termometer

Ivan Štuhec
Za projekt reševanja kompleksa šol na Vrbanski v Mariboru je bil zadolžen Ivan Štuhec. Foto: Matej Povše

Pri reševanju premoženja Nadškofije Maribor, ki so jo pohlep, tvegani in sporni posli izpred desetletja pripeljali na rob propada, je tej spet priskočila na pomoč ljubljanska nadškofija. 

Po Stolni cerkvi Svetega Alojzija, Teološki fakulteti in eminentnih poslopjih v središču Maribora, v katerih je domovala nadškofija, je cerkvenim veljakom uspelo rešiti še en ključni del premoženja obubožane mariborske nadškofije.

Pred upniki in zasegom so obvarovali Zavod Antona Martina Slomška, znan tudi pod imenom "kompleks Vrbanska", kot se imenuje ulica, v kateri je danes zavod, v katerem deluje tudi škofijska gimnazija.

Vrbanska, Zavod Antona Martina Slomška Foto: Zavod Antona Martina Slomška

Ne donacija, ampak posojilo

Novi lastnik kompleksa šol v Mariboru je pred tedni postalo podjetje Skalina, ki se v glavnem ukvarja z gostinstvom in ga je nadškofija prenesla na Vikariat Antona Martina Slomška. Njegov direktor je dr. Ivan Štuhec, moralni teolog in prvo ime mariborskega katoliškega šolstva.

Po naših podatkih je Štuhec glavnino denarja za odkup kompleksa šol našel pri Nadškofiji Ljubljana, ki jo vodi nadškof in metropolit Stanislav Zore. A ta pričakuje, da bo denar dobila nazaj. Njeno podjetje Metropolitana, ki gospodari z gozdovi na Gorenjskem in upravlja druge cerkvene nepremičnine, je namreč podjetju Skalina odobrilo 2,5-milijonsko posojilo. To bo zapadlo leta 2029, nanj pa bo morala Skalina plačevati slab odstotek obresti na leto, ki bodo v desetih letih nanesle dobrih 200 tisoč evrov.

"Odkup bo pozitivno vplival na delovanje zavoda, saj sedaj vemo, da smo na svojem," je danes naše informacije potrdil Štuhec. 

Novice Mariborska nadškofija za rešitev pred bankrotom zastavila vse svoje nepremičnine (video)

K donaciji pozvali župnije in vernike

Za reševanje Vrbanske so v Mariboru po dostopnih informacijah porabili okoli pet milijonov evrov. Denar so več kot pol leta zbirali pri domačih in tujih donatorjih, za pomoč pa so se z nabirko obrnili tudi na vernike v posameznih cerkvah.

Za projekt je bil zadolžen Štuhec, ki je tudi direktor Zavoda Antona Martina Slomška. Slovenski škofje so na redni seji septembra lani sprejeli sklep, s katerim so mu dovolili obisk vseh slovenskih župnij, kjer jim je izročil zloženke, plakate in jih povabil k donaciji.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore Foto: STA

"Ta akcija po župnijah ima predvsem ta pomen, da lahko tudi tujim donatorjem, ki so to pričakovali, rečemo, da smo tudi doma naredili vse, kar je v naših močeh, torej nagovorili vse, ki bi nam lahko pomagali pri reševanju Vrbanske. Ta solidarnostna akcija je v teku, s čimer bomo pokazali, da nam v Cerkvi na Slovenskem ni vseeno, ali bi se moral zapreti zavod s takšnim poslanstvom, kot sta vzgoja in izobrazba," je marca letos Štuhec povedal v pogovoru za Radio Ognjišče.

Čas se jim je iztekal

Čas za rešitev se jim je sicer iztekal. V začetku prihodnjega leta bo namreč zapadlo posojilo pri banki Sparkasse, ki je Nadškofiji Maribor v začetku leta 2015 posodila 26 milijonov evrov in jo s tem rešila pred črnim scenarijem.

Da je ljubljanska nadškofija priskočila na pomoč mariborski, verjetno ni presenečenje:

  1. Metropolitana je zelo uspešno podjetje. Na leto iz poslovanja ustvari več kot osem milijonov evrov denarnega toka. Konec leta 2017 je imela na računu že nekaj manj kot 14 milijonov evrov sredstev. Pomoč mariborski nadškofiji zato zanjo ne pomeni nobene večje težave, kvečjemu dober posel, s katerim bo tudi zaslužila.
  2. Že pred slabim desetletjem je Metropolitana posodila 9,2 milijona evrov, kar je pozneje propadlemu holdingu Zvon Ena v lasti mariborske nadškofije omogočilo, da za leto dni odloži razglasitev insolventnosti. Takrat je ljubljansko nadškofijo vodil Anton Stres, ki se je moral braniti očitkov, da je bilo posojilo neustrezno zavarovano. V zameno za denar, s katerim je poplačal posojilo Dravskih elektrarn, je namreč Zvon Ena zastavil delnice NLB, pri čemer je bila Metropolitana nanje vpisana šele kot drugi upnik – za Steklarno Rogaško. Stresa je papež Frančišek leta 2013 prav zaradi odgovornosti pri finančnih težavah slovenske Cerkve pozval k odstopu, a je nekdanji nadškof lani na sodišču zanikal, da bi mu upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger prepustil vodenje gospodarskih zadev.

Vrbansko dobili nazaj leta 2006

Zavod Antona Martina Slomška, v okviru katerega delujejo škofijski vrtec, dijaški dom, škofijska gimnazija ter glasbena in baletna šola, ima sicer okoli 3,5 milijona evrov letnega proračuna. V glavnem se financira z državnimi sredstvi. Od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prejmejo okoli 2,5 milijona evrov, še dodatnega pol milijona evrov pa dobijo od drugih javnih proračunskih porabnikov.

Milan Zver Foto: Ana Kovač Kompleks na Vrbanski so uradno odprli leta 2008, manj kot dve leti po tem, ko je Nadškofija Maribor dobila prostore vrnjene na podlagi poravnave z vlado Janeza Janše konec leta 2006. Pogodbo je podpisal tedanji minister za šolstvo Milan Zver.

Nadškofija je za obnovo nekdanjega škofijskega bogoslovja, ki so ga pred drugo svetovno vojno zgradile mariborske župnije in dekanije, porabila več kot 11 milijonov evrov. Večji del te vsote, to je 6,6 milijona evrov, je pokrila z odškodnino, ki jo je dobila izplačano v letih 2006 in 2007. Za preostalo je nadškofija najela posojilo.

Kaj vse so rešili in česa ne

Danes obubožana Nadškofija Maribor je še do pred desetletjem upravljala premoženje, vredno več sto milijonov evrov. V rokah je imela večinski delež podjetja Gospodarstvo rast, ki je obvladovalo holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, prek njiju pa velik del domačega gospodarstva.

Toda zaradi finančnega zloma cerkvenih holdingov, ki so ju pokopali visoka bančna posojila in nasedle naložbe, nadškofija ni ostala le brez finančnih naložb, ampak ji je grozilo celo, da bo izgubila številne nepremičnine, do katerih je prišla v prejšnjih stoletjih.

Večino nepremičnin je s pomočjo tujih škofij in drugih partnerjev že rešila pred upniki, za druge pa še išče rešitev. Poleg kompleksa šol na Vrbanski so to še:

Stolnica Svetega Janeza Krstnika Foto: Wikipedia - sedež Nadškofije Maribor: januarja 2016 ga je kupila avstrijska fundacija A. M. Slomsek-Stiftung v lasti (nad)škofij iz Salzburga, Celovca in Gradca;

- Stolnica Sv. Janeza Krstnika: zanjo še niso našli novega lastnika. Že od nekdaj je v lasti Rimskokatoliške stolne in mestne župnije Sv. Janeza Krstnika v Mariboru, ki je del nadškofije;

- Cerkev Sv. Alojzija: v letu 2016 jo je kupila Hrvaška katoliška misija v Mariboru;

- Andreanum/Teološka fakulteta v Mariboru: oktobra 2018 jo je kupil nepremičninski sklad Trivium z Dunaja;

Cerkev Sv. Alojzija Cerkev Sv. Alojzija Foto: Marko Vanovšek - dvorec Betnava in okoliški gozdovi: še vedno v lasti mariborske nadškofije;

- samostan Studenice: še vedno v lasti mariborske nadškofije;

- orglarska delavnica v Hočah: septembra 2016 jo je kupilo podjetje Orgle Dvoršak.

Komentarji

121

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • avtobusar / 11.06.2019. ob 06:31 +31 - 4

    Če se RKC že gre podjetništva, naj posluje transparentno in po vseh veljavnih predpisih, ki veljajo za ostale pravne osebe, kar pomeni, vodenje poslovnih knjig in plačevanje davka od dejavnosti. Predvsem pa: lahko je biti gospodar na doniranem in naprošenim premoženju, v katerega nima vpogleda davčna uprava.

    +31 - 4
  • Buča / 11.06.2019. ob 07:14 +29 - 7

    Kdaj pa bodo vrnili dostojanstvo vsem delavcem, katerim so zaradi pohlepa uničili življenja? Zvonovi zvonijo! Moralni teolog Ivan Štuhec.

    +29 - 7
  • triglav... / 11.06.2019. ob 06:50 +30 - 10

    Za RKC smo Slovenci molzna krava. Brezobzirna združba, ki nas je med II.sv. vojno mirno predala okupatorju in s tem uničenju.

    +30 - 10
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin