SiolNET. Posel danes Novice
0,00

termometer

  • Messenger
  • Messenger

GZS: To so nujni ukrepi na področju digitalizacije

0,00

termometer

GZS | Gospodarski strateški svet za digitalizacijo pri GZS je zato opredelil prioritetna področja, ki jih je treba uvrstiti tudi v koalicijsko pogodbo. | Foto: GZS
Gospodarski strateški svet za digitalizacijo pri GZS je zato opredelil prioritetna področja, ki jih je treba uvrstiti tudi v koalicijsko pogodbo. Foto: GZS

"V prihodnje je treba postaviti digitalizacijo slovenske družbe kot strateško pomembno usmeritev države, ki prinaša koristi in priložnosti tako za državljane kot gospodarstvo oz. celotno družbo. Zato je Gospodarski strateški svet za digitalizacijo pri GZS (GSSD) opredelil ključne usmeritve, da Slovenija do leta 2030 napreduje med pet najuspešnejših držav po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI)," pravi predsednik GSSD in podpredsednik GZS Igor Zorko ter dodaja, da je to še kako pomembno, ker je v neuradnem predlogu koalicijske pogodbe področje digitalizacije slabo opredeljeno in ga je nujno dopolniti.

"Aktualna različica koalicijske pogodbe odločno premalo naslavlja digitalizacijo in digitalno preobrazbo gospodarstva, reševanje problematike pomanjkanje IKT-strokovnjakov in ne kaže ambicije po odločnem napredku Slovenije na tem področju, ki je ključen za dvig dodane vrednosti gospodarstva in s tem blaginje Slovenije," pojasnjuje Igor Zorko.

Slovenija je po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe DESI (Digital Economy and Society Index 2020) v povprečju EU, ko bi zaradi svoje razvitosti, izvozne usmerjenosti in želene dolgoročne uspešnosti kot družbe znanja morala biti med najboljšimi. "Še posebej pereč je problem premajhnih naložb v digitalne tehnologije in digitalne kompetence ter števila IKT-strokovnjakov," dodaja Nenad Šutanovac, direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije.

Gospodarski strateški svet za digitalizacijo pri GZS je zato opredelil prioritetna področja, ki jih je treba uvrstiti tudi v koalicijsko pogodbo.

Posvet z vodji poslanskih skupin: Borut Pahor, Robert Golob. Novice Golob: To je glavna sprememba za letošnje leto #video

Digitalizacija gospodarstva s poudarkom na srednjih in malih podjetjih

Digitalizacija in digitalna preobrazba sta ključni za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva, a Slovenija po digitalni intenzivnosti podjetij (uporabi digitalnih tehnologij) med državami EU nazaduje, vrzel med vlaganji v IKT-tehnologije v Sloveniji in povprečjem držav EU se povečuje. "Mala in srednja podjetja so dinamični motor gospodarstva, zato jim je treba ponuditi vso razpoložljivo podporo pri prehodu v digitalno ekonomijo," meni predsednik GSSD Igor Zorko. Za gospodarske subjekte to med drugim pomeni posodobitev poslovnih strategij z digitalno strategijo, načrte za usposabljanje zaposlenih in nova delovna mesta ipd.

Heker, kiberkriminal, hekerji Digisvet Skrivno orožje Rusije: z njim bi lahko svet plesal po Putinovih notah

Razvoj in podpora digitalnega poslovnega okolja

Potrebna so pospešena vlaganja v razvoj pametne družbe ter povezovanje državne uprave, javnega sektorja, lokalne uprave in podjetij v ekosistem, ki bo s povezovanjem podatkov in storitev ustvarjal novo dodano vrednost za državljane in podjetja. Podpreti je treba slovenska podjetja pri umeščanju v nastajajoče evropske verige vrednosti digitalne ekonomije ter vzpostavljati razvojna in eksperimentalna okolja za pripravo zakonodaje "digital first", razvoj in uporabo standardov na tem področju in vključevanje v EU-pobude, vzpostavitev in podporo pobudam za prenos primerov dobre prakse in uspešno uvajanje digitalnih tehnologij … Pomemben del digitalnega poslovnega okolja pomenijo tudi državne spodbude za razvoj širokopasovne digitalne povezljivosti celotne Slovenije in državni ukrepi za dvig kibernetske varnosti Slovenije.

Opičje koze Novice Opičje koze že v Sloveniji: takšno je tveganje za prebivalstvo #video

Digitalizacija storitev javne uprave za državljane in gospodarstvo

Javni sektor se mora digitalno preobraziti ter vzpostaviti uporabnikom prijazne digitalne storitve. "Osnovne digitalne storitve lahko vzpostavlja država sama, vse druge storitve pa lahko razvijamo v javno-zasebnem partnerstvu z odpiranjem podatkov javnega sektorja za inoviranje zasebnemu sektorju," pojasnjuje Zorko, ki pravi, da tudi slovenski zdravstveni sistem potrebuje nadaljnjo digitalizacijo, s čimer bi vzpostavili interoperabilnost sistemov, višjo produktivnost delovanja zdravstvenega sistema, bistveno bi izboljšali storitve za paciente, pri čemer se obremenjenost osebja lahko celo zmanjša in stroški delovanja sistema znižajo. Zato med kratkoročnimi projekti, ki jim naj vlada nemudoma posveti pozornost, zagovarja razvoj sistema e-Zdravstva.

Pospešen razvoj IKT-panoge in digitalne ekonomije

Med prioritetami je nujen tudi pospešen razvoj IKT-sektorja v Sloveniji, kar pa je pogojeno z rastjo števila IKT-strokovnjakov. V skladu s cilji EU digitalnega kompasa bi morali število strokovnjakov vsako leto do leta 2030 povečati za vsaj pet tisoč. "Zato je nujna reforma izobraževalnega sistema z uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, pa tudi povečanje števila študentov in diplomantov ter oblikovanje spodbudnega okolja za privabljanje tujih študentov in IKT-strokovnjakov," dodaja Zorko.

Viktor Orban Novice Izredne razmere na Madžarskem: "Svet je na robu ..."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin