Guverner Jazbec odhaja iz Banke Slovenije

Evropska komisija je Jazbeca danes imenovala za člana odbora in direktorja za načrtovanje in odločanje o reševanju v Enotnem odboru za reševanje. Tja odhaja po potrditvi na pristojnih organih, zato bo potreben nov postopek za imenovanje guvernerja.

Da si Jazbec tako ali drugače išče novo službo, je že zadnji dve leti javna skrivnost. Guverner Banke Slovenije se je namreč zavedal, da novega mandata leta 2019 v trenutnem razmerju politične moči, ki se tudi po prihajajočih volitvah zelo verjetno ne bo radikalno spremenilo, ne bi dobil.

Po neuradnih informacijah si je v tem obdobju intenzivno iskal možnosti za zaposlitev na različnih položajih v Mednarodnem denarnem skladu (IMF), kjer je služboval pred prihodom na Banko Slovenije. Jazbec jih je večkrat javno zanikal.

Že lani poleti smo poročali, da si je Jazbec želel zasesti položaj predsednika sveta guvernerjev IMF in Svetovne banke, ki je eden od ključnih vodstvenih organov obe institucij. A zanj ni dobil soglasja vlade, ki je predlog na pobudo Socialnih demokratov (SD) zavrnila.

Na Siol.net smo v zadnjih mesecih objavljali zaupne dokumente, ki dokazujejo, da je guverner Jazbec proti vladi in državnemu zboru hujskal Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF). Parlamentarne stranke so obsodile njegovo ravnanje in se strinjale, da je bilo nedopustno.

Odhaja zadnji član slovenske trojke

Jazbec s položaja odhaja kot zadnji preostali član tako imenovane slovenske trojke, ki je imela leta 2013 ključno vlogo pri sanaciji slovenskih bank.

Enotni odbor za reševanje je novi organ evropske bančne unije, ki skrbi za urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za davkoplačevalce in gospodarstvo. Foto: Reuters Alenka Bratušek končuje mandat kot opozicijska poslanka, pri čemer so možnosti njene stranke za ponovno uvrstitev v parlament pičle.

Uroš Čufer, minister za finance, se po odhodu iz politike preživlja kot svetovalec pri prestrukturiranju. Delal je za Engrotuš, od lani pa za podjetje Elements Capital Partners, ki si že nekaj časa prizadeva kupiti terjatve do prezadolžene trgovske družbe.

Likvidiral dve "tajkunski" banki

Mandat Boštjana Jazbeca lahko razdelimo na dva dela.

V prvem obdobju – od julija 2012, ko je prevzel funkcijo, do sredine leta 2013, ko se je začela sanacija treh bank (NLB, Nove KBM in Abanke) – je užival razmeroma velik ugled. Veljal je za svež veter v Banki Sloveniji, ki jo je pred tem šest vodil Marko Kranjec.

Že v prvih mesecih mandata, septembra 2012, je Banka Slovenije v nadzorovano likvidacijo poslala Factor banko in Probanko, ki je imela pomembno vlogo v številnih menedžerskih odkupov in privatizacijskih procesih v prejšnjem desetletju.

Nato je sledila sanacija bank – proces, ki je na koncu definiral mandat odhajajočega guvernerja.

Varuh skrivnosti sanacije bank

V pet milijard evrov vredni operaciji je imela ključno vlogo Banka Slovenije. Proces, zaradi katerega se je Slovenija najela za več milijard evrov, s tem pa zastavila prihodnost generacij, ki prihajajo, še danes spremlja več neznank.

Še vedno ni dokončnega odgovora na ključno vprašanje, ali je bila izračunana bančna luknja res previsoka, zaradi česar so svoje premoženje izgubili lastniki obveznic in delnic domačih bank.

V resnici so še danes, več kot štiri leta pozneje, skrite pred javnostjo vse ključne informacije o procesu, ki je vodil v novo prerazporeditev tranzicijskega premoženja, tako imenovano tretjo fazo privatizacije, v kateri so v Slovenijo prišli kupci terjatev iz davčnih oaz.

Pisma ECB in IMF

Temu, torej skrivanju podatkov, je Jazbec podredil ves drugi del mandata, nekje od zadnjih mesecev leta 2013 do danes, v katerem je postopoma izgubil skoraj vse politične zaveznike – z delno izjemo Slovenske demokratske stranke (SDS).

Pri tem je uporabljal različne institucije: od ustavnega sodišča do Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki ju je z dopisi pozival, naj slovensko vlado in državni zbor odvrneta od sprejetja zakonodaje, ki bi računskemu sodišču omogočala revizijo odločitev Banke Slovenije, s tem pa tudi sanacije bank.

Za zdaj ostajata odprti še dve ključni vprašanji:

• Ali bo o novem guvernerju odločala aktualna sestava državnega zbora?

Evropska komisija bo današnjo odločitev posredovala v potrditev Evropskemu parlamentu, imenovanje pa mora nato potrditi še Svet EU. Pričakovati je mogoče, da se bo to zgodilo najpozneje v marcu, saj je Joanne Kellerman, ki jo bo Jazbec nasledil, že avgusta lani napovedala svoj odhod.

Predlog za imenovanje novega guvernerja bo v državni zbor vložil predsednik republike Borut Pahor. Foto: Bor Slana Predlog za imenovanje novega guvernerja bo v državni zbor vložil predsednik republike Borut Pahor, ki se bo o tem posvetoval z vodji poslanskih skupin.

Pričakovati je mogoče, da se bo Pahor pri izbiri precej zanesel na mnenje Franceta Arharja, svojega novega svetovalca za gospodarstvo in finance. 

Če bo to storil do prvomajskih praznikov, bo imela aktualna sestava državnega zbora do parlamentarnih volitev, te bodo predvidoma 3. ali 10. junija, še približno mesec dni časa.

Mandatna doba aktualne sestave državnega zbora se po ustavi konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo predsednik republike skliče najpozneje 20 dni po njegovi izvolitvi. V tem primeru torej do konca junija.

Jazbec je sicer prvi guverner v zgodovini Banke Slovenije, ki bo predčasno zapustil položaj.

• Kakšen vpliv na imenovanje naslednika Boštjana Jazbeca bodo imeli v Frankfurtu in Bruslju?

Dokumenti, ki smo jih v zadnjih mesecih objavljali na Siol.net, kažejo na tesno povezanost med Jazbecem, ECB in IMF v prizadevanjih, da podrobnosti dogovorov in odločitev iz časa sanacije bank ostanejo skrite pred slovenskimi institucijami in javnostjo.

Evropska komisija je Jazbeca danes imenovala za člana odbora in direktorja za načrtovanje in odločanje o reševanju v Enotnem odboru za reševanje. Foto: STA , Motiva za to ni težko uganiti. Razkritja bi lahko namreč sprožila podobne pritiske v drugih državah, ki so se med letoma 2010 in 2013 znašle pod "trojko" (ECB, IMF, Evropska komisija).

Tudi zato je mogoče upravičeno dvomiti, da bodo v Bruslju in Frankfurtu pri izbiranju novega guvernerja v Sloveniji res stali ob strani.

Prav tako ostaja odprto, kako proste roke bo imel Jazbečev naslednik pri spremembi "politike" Banke Slovenije na tem področju.

Bo lahko odstopil od zahtev za ustavno presojo zakonov, ki bi omogočili revizijo sanacije bank in mehanizem možnega poplačila razlaščenih imetnikov obveznic? Bo v polni meri sodeloval s policijo in tožilstvom v kriminalistični preiskavi sanacije bank, v kateri je Jazbec prvi osumljenec?