Grška vlada leta 2014 računa na 0,6-odstotno gospodarsko rast

Po šestih letih močnega krčenja naj bi se tako grško gospodarstvo prihodnje leto vendarle izkopalo iz depresije. Predlog proračuna ob tem predvideva primarni presežek v vrednosti 1,6 odstotka BDP.

"Imamo prve znake izhoda iz recesije leta 2014" "Žrtvovanje grških državljanov bo po bolečem obdobju obrodilo sadove. Imamo prve znake izhoda iz recesije leta 2014," je povedal namestnik grškega finančnega ministra Kristos Stajkuras.

Prezadolžena južnoevropska članica EU, ki velja za največjo žrtev dolžniške krize v območju skupne valute, je trenutno že v šestem letu recesije. Ta se je v tem času prelevila v pravo gospodarsko depresijo. Letos naj bi se gospodarstvo skrčilo še za štiri odstotke, skupno pa naj bi BDP v krizi nazadoval za okoli četrtino.

Predlog proračuna, ki so ga oblasti v Atenah že pretresle s predstavniki t. i. trojke mednarodnih posojilodajalcev, je vlada danes poslala v parlament, a je v postopku sprejemanja pričakovati še precejšnje spremembe. Proračun naj bi parlament potrjeval prihodnji mesec.

Grška vlada za prihodnje leto načrtuje primarni proračunski presežek 2,8 milijarde evrov oziroma 1,6 odstotka BDP. Gre za presežek pred stroški odprave dolga. Minimalni presežek skoraj 350 milijonov evrov naj bi Grčija zaznala že letos.

Javni dolg naj bi se prihodnje leto ustavil pri 174,5 odstotka BDP Javni dolg naj bi se prihodnje leto ustavil pri 174,5 odstotka BDP in se začel nominalno prvič zniževati. V Atenah so v zadnjih mesecih kljub temu izražali pričakovanje, da bi mednarodni upniki prihodnje leto privolili v nov delni odpis dolga. Prvega so zasebni upniki izpeljali leta 2011, zdaj pa se računa na upnike iz javnega sektorja, torej evrske države.

V najpomembnejših upnicah navdušenja nad to zamislijo pričakovano ni, se je pa v primeru dejanskega proračunskega presežka območje evra pripravljeno pogovarjati o novi obliki pomoči državi, ki bi pokrila predvideno vrzel v financiranju za prihodnje leto. Ta naj bi po ocenah presegla 10 milijard evrov.

V Atenah se želijo zaradi še vedno zelo globokega nezadovoljstva državljanov ter napetih političnih in družbenih razmer na vsak način izogniti novim varčevalnim zahtevam v zameno za dodatno podporo območja evra.

Grčijo od leta 2010 nad vodo držijo prav mednarodna posojila. Skupaj je trojka državi odobrila dva programa pomoči: najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v vrednosti več kot 100 milijard evrov.