Četrtek, 17. 5. 2018, 15.53
5 let, 11 mesecev
Družina Vuk na sodišču zaradi spornih dvigov gotovine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,08
2
Na Okrožnem sodišču v Mariboru se je danes nadaljeval predobravnavni narok za Romana, Dominika in Darinko Vuk, sorodnike završkega župana Mirana Vuka, ki jim tožilstvo očita davčno zatajitev. Na sled so jim organi pregona prišli po tistem, ko naj bi dvigovali večje količine gotovine z bančnih računov v tujini.
Kot je aprila poročal časnik Večer, Specializirano državno tožilstvo s podobnimi očitki bremeni tudi župana Vuka, a ta zaradi zdravstvenih težav trenutno ni sposoben za sojenje.
Županov brat Roman, sin Dominik in žena Darinka Vuk ob začetku predobravnavnega naroka pred mesecem dni niso priznali krivde. V današnjem nadaljevanju naroka pa so na sodišču razčiščevali le, ali je upravičena zahteva obrambe za izločitev dela listin iz kazenskega spisa, da bi tako razmejili kazenski in davčni postopek zoper njih.
S tem namenom so pred sodnico Tanjo Rot pričali člani preiskovalne skupine, ki so jo jeseni 2012 ustanovili na tožilstvu s ciljem razjasnitve spornih dvigov gotovine v tujini, na katere so slovenske davčne organe leta 2010 opozorili nemški davčni organi. Po besedah davčnega inšpektorja Mihaela Dvoršaka se je izkazalo, da je bilo na takšen način med leti 2003 in 2008 iz banke dvignjenih okoli 25 milijonov evrov. Denar naj bi dvigovale omenjene štiri osebe, torej Roman, Dominik, Darinka in Miran Vuk.
Februarja 2014 so bile hišne preiskave
Vsebina obtožnice ni natanko znana. Po poročanju časnika Večer gre za sume, zaradi katerih so kriminalisti v podjetju RMV Holding, katerega ustanovitelja sta bila brata Roman in Miran Vuk, in pri Miranu Vuku doma februarja 2014 opravili hišne preiskave.
Preiskava, ki jo je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo, se je odvila v smeri utemeljitve sumov storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve, za katero je zagroženih osem let zaporne kazni. Preiskave so tekle tudi v smeri utemeljitve sumov ponareditve ali uničenja poslovnih listin, za kar je zagrožena kazen zapora do dveh let, in overitve lažne vsebine, za kar je zagrožena kazen zapora do treh let.
Ko so namreč osumljeni izvedeli, da zoper njih vodijo davčni inšpekcijski postopek, naj bi začeli obremenjevati svoje premoženje s hipotekami, da bi se izognili plačilu davčnih obveznosti.
2