Dokapitalizacija NKBM v senci konfliktov med Radićevo in Komarjevo

Dokapitalizacija druge največje slovenske banke, v kateri ima država 41,5-odstotni delež, skupaj s Kapitalsko družbo (Kad) in Slovensko odškodninsko družbo (Sod) pa 51-odstotnega, je znova odprla nesoglasja med vodstvom agencije za upravljanje kapitalskih naložb in ministrstvom za gospodarstvo.

Država je dokapitalizacijo prepustila podjetjem v večinski državni lasti Ker sredstev za dokapitalizacijo v državnem proračunu ni, je namreč agencija prednostno pravico prenesla na tri družbe v večinski državni lasti - Gen Energijo, Elektro Slovenije (Eles) in Pošto Slovenije. Omenjena podjetja po trditvah agencije nimajo težav z likvidnostjo, zato naj sodelovanje pri dokapitalizaciji ne bi vplivalo na njihovo poslovanje, obenem pa bi ob kasnejši morebitni prodaji lahko unovčila prevzemno premijo.

Eles je vplačal 7,5 milijona evrov Eles je sklep agencije upošteval in je za nove delnice NKBM vplačal 7,5 milijona evrov. Sredstva za vplačilo so v Elesu zagotovili iz trenutnih presežkov denarnih sredstev, ki so jih imeli naložena kot kratkoročne depozite pri bankah v Sloveniji in ki jih sicer potrebujejo za financiranje bodočih naložb.

Upajo, da bodo lahko delnice čim prej prodali V družbi zato od agencije pričakujejo, da bo "v čim krajšem možnem času" sprejela skupščinski sklep, s katerim jim bo naložila prodajo delnic NKBM. "Upamo, da z dobičkom," so poudarili. "V nasprotnem primeru bomo primorani za višino vplačil delnic NKBM najeti kredit za financiranje bodočih investicij," so še sporočili.

Pošta Slovenije naj bi vplačala okoli 20 milijonov evrov Sodelovanje pri dokapitalizaciji NKBM je potrdila tudi Pošta Slovenije. Koliko delnic so kupili, v družbi niso želeli razkriti, po neuradnih informacijah pa naj bi sodelovali z okrog 20 milijoni evrov. V Gen Energiji zadeve niso želeli komentirati.

Radićeva je predlagala zamenjavo vodstva agencije Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je potezo agencije obsodila in opozorila, da njena odločitev v zvezi s prenosom prednostne pravice ni bila v skladu s sektorsko politiko za energetiko ter da bi lahko sodelovanje pri dokapitalizaciji škodovalo omenjenim podjetjem. V tej luči je zahtevala sklic sestanka pristojnih ministrov in predsednikov koalicijskih strank, na katerem je predlagala zamenjavo uprave in sveta agencije.

Komarjeva vztraja, da so delovali zakonito Predsednica uprave agencije Dagmar Komar je po sestanku za Radio Slovenija povedala, da so zgolj izmenjali mnenja, sklepa pa niso sprejeli. Znova je zatrdila, da je agencija delovala zakonito. "Dobili smo pravno mnenje službe vlade za zakonodajo, v katerem je izrecno napisano, da je agencija pristojna za to. Mi smo seveda predhodno tudi tako menili, ampak vendarle smo želeli imeti še dodatno tolmačenje s strani te službe in smo ga tudi dobili," je poudarila.

Glede ekonomskih razlogov pa je pojasnila, da dokler država ne sprejme odločitve o tem, kako naprej s to banko, je najbolj gospodarno, da ohrani večinski lastniški delež. "In takoj ko bo državni zbor sprejel strategijo, takrat se bo vedelo, kaj in kako z banko naprej," je še povedala.

Pahor ni podprl Radićeve Predsednik vlade Borut Pahor razmišljanja Radićeve o zamenjavi upravnega odbora in nadzornega sveta agencije ni podprl. Po njegovih besedah bi vlada s poseganjem v odločitve agencije povzročila veliko zmedo tako na domačem kot na tujih finančnih trgih. Poleg tega je bil z ustanovitvijo agencije po njegovem mnenju narejen revolucionaren korak. "Agencija ima seveda nekaj otroških bolezni, ki jih ne pripisujem upravi in ne nadzornemu svetu. So na nek način posledica dejstva, da smo radikalno spremenili način upravljanja s kapitalskimi deleži države," je še pojasnil.

"Agencija ima za svoje odločitve pravno osnovo" Pahor se je sicer na temo dokapitalizacije NKBM sestal z vodstvom agencije. "Agencija je predsednika vlade informirala o svoji odločitvi in pri tem utemeljila pravne ter ekonomske razloge za svojo odločitev sodelovanja pri dokapitalizaciji NKBM," so pojasnili na agenciji. Tudi Pahor je priznal pogovore ter ocenil, da ima agencija za svojo odločitev razloge in tudi pravno osnovo. Sam bi si želel, da v Sloveniji nimamo več kot ene banke v državni lasti, če je to res nujno potrebno. "Sicer pa sem mnenja, da je v obeh bankah dovolj, če država zadrži kontrolni delež," je pojasnil in zatrdil, da Slovenija potrebuje tuje investicije tudi v bančni sistem.

Umik države tako iz NKBM kot NLB? Tako bo, ko bo narejena sektorska politika za področje financ, Pahor osebno zagovarjal transparenten proces prodaje večinskega deleža v NKBM. Pa tudi glede NLB bo potrebno po njegovih besedah v parlamentu enkrat razčistiti, "ali je to res tista srebrnina, ki je ne prodamo niti takrat, ko se izkaže, da ni tako sijoča, kot se zdi na prvi pogled".

"Potrebujemo banko, ki je dobra banka, ne domača banka" "Mi potrebujemo banko, ki je dobra banka, ne domača banka. Seveda je idealno, če bi imeli dobro domačo banko," pravi Pahor. Vendar je po njegovih besedah - če in v kolikor nismo sposobni z dokapitalizacijami ustvariti pogojev, ko bi prek državnega lastništva banke uspevali dobro poslovati z njo in ustvarjati dobiček - čas, da vsaj za določen čas "pokličemo tujega investitorja, ki naj uredi stvari v banki tako, da bomo imeli dobro banko, ki ne bo postala čez nekaj let hranilnica, ampak ki bo razširila svojo dejavnost v regionalnem prostoru."

Golobič: Škodljivo ravnanje agencije Na Pahorjeve besede se je odzval minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, ki je besede Radićeve označil za v celoti utemeljene. "Ravnanje agencije, ki je očitno sponzorirano s strani ministrstva za finance, je neodgovorno ravnanje, je škodljivo ravnanje, je v nasprotju s tem, o čemer in kako je vlada razpravljala," je poudaril.

"Predsednik vlade se tu zelo moti" Po njegovem mnenju se je agencija "odločila, da bo sledila neki netransparentni logiki še ne narejene sektorske politike za področje finančnega sistema in pri tem gladko šla preko vseh prioritet, ki so bile usklajene in dorečene znotraj sektorske politike za področje energetike". "Predsednik vlade se tu zelo moti," je poudaril Golobič. Zaradi tega in nekaterih drugih zadev je Golobič za torek tudi predlagal poseben sestanek na ravni koalicije, ki se bo po njegovih besedah tudi zgodil.

Kot je v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Bogoviča (SLS) glede dokapitalizacije NKBM in posledic sodelovanja energetskih in poštne družbe pri tej dokapitalizaciji povedal minister za finance Franc Križanič, je vlada v konkretnem postopku dokapitalizacije NKBM razmišljala o različnih možnih smereh postopanja v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala banke. Gre namreč za banko, ki jo je vlada opredelila kot strateško, je poudaril finančni minister.

"Agencija je dolžna delovati kot dober gospodar" Vlada se je po Križaničevih besedah odločila, da bo v celoti sledila zakonodajnim rešitvam zakona o upravljanju kapitalskih naložb. "Skladno z zakonom so vse pristojnosti upravljanja s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije podeljene agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, ki ima potrebno pravno podlago za ravnanje v postopkih upravljanja s kapitalskimi naložbami države, torej tudi v dokapitalizacijskem postopku NKBM," je poudaril. Agencija pa je dolžna delovati kot dober gospodar in odgovarja DZ.

Križanič: Agencija pri odločitvi glede NKBM samostojna "Glede na navedeno ter upoštevajoč samostojnost in neodvisnost omenjene agencije na njene odločitve v zvezi z dokapitalizacijo NKBM ne more vplivati niti vlada, niti ministrstvo za finance," je še zatrdil minister.

Radićeva pa je ponovno izrazila mnenje, da agencija ne deluje skladno z osnovnimi načeli, s katerimi bi v skladu s smernicami OECD glede upravlja kapitalskih naložb morala, in ne v skladu s pričakovanji ob ustanavljanju agencije.

Radićeva: Niso lastniki, ampak jim je dano v upravljanje državno premoženje Radićeva je poudarila, da je agencija še na začetku in da morda obstajajo še težave glede razumevanja njene vloge. Niso lastniki, ampak jim je dano v upravljanje državno premoženje, je poudarila, po njenih besedah pa agencija "žal z vsakim naslednjim dejanjem dokazuje, da svojega dela ne dela kompetentno, strokovno, niti približno ne transparentno, kar je bilo posebej izpostavljeno v tem zadnjem primeru prisile nekaterih podjetij s področja energetike in Pošte Slovenije k nakupu delnic NKBM".

Uprave Elesa in Pošte se z odločitvijo agencije niso strinjale Uprave družb Gen Energija Eles in Pošta Slovenije, ki morajo skladno z odločitvijo agencije dokapitalizirati NKBM, so Radićevo po njenih besedah tudi same opozorile, da se s tem niso strinjale ter da bo sodelovanje pri dokapitalizaciji ogrozilo izvajanje njihovih poslovnih načrtov.