Detroit bankrotiral

Detroit, ki je nekoč predstavljal simbol ameriške industrijske moči, se je znašel na kolenih. Utaplja se v dolgovih, ki so posledica slabšanja večletnega nazadovanja, slabega upravljanja, zmanjševanja števila prebivalstva in slabitve avtomobilske industrije, po kateri je mesto najbolj znano. BBC poroča, da naj bi njegovi dolgovi znašali 15 milijard dolarjev, Telegraph pa dolg ocenjuje na 18,5 milijarde dolarjev.

Število prebivalstva se je zmanjšalo na 700 tisoč Detroit, od koder prihajajo podjetja General Motors, Ford in Chrysler, je v preteklem desetletju izgubil četrtino prebivalcev. V mestu zdaj živi dvainpolkrat manj ljudi kot v 50. letih prejšnjega stoletja. Včasih je bil z dvema milijonoma ljudi četrto največje mesto v ZDA, danes je s 700 tisoč prebivalci po velikosti šele na 18. mestu. Nevarno je narasla tudi stopnja kriminala, več kot 70 tisoč poslopij je zapuščenih.

Vložitvi zahteve za stečajno zaščito na zveznem sodišču bo zdaj sledilo od 30- do 90-dnevno obdobje, v katerem mora sodišče odločiti, ali so pogoji za to zaščito izpolnjeni. Obenem bodo določeni upniki, ki bodo upravičeni do dela stečajne mase.

"Fiskalna realnost se je predolgo ignorirala" "To je težak korak, a edina izvedljiva možnost, da se odgovori na težavo, ki je nastajala šest desetletij," je dogajanje komentiral guverner Michigana Rick Snyder. "Fiskalna realnost, s katero je soočen Detroit, se je vse predolgo ignorirala," je še opozoril. Kot je pojasnil, bodo prebivalci mesta tako še naprej ohranili vsaj osnovne storitve, medtem ko se bo začel proces vzpostavljanja vzdržnih mestnih financ.

Republikanec Snyder je sicer že marca storil pomemben korak, ko je stečajnega odvetnika Kevyna Orra imenoval za kriznega upravitelja Detroita. Orr je nato junija predstavil načrt prestrukturiranja dolgov in drugih obveznosti mesta, po katerem bi sicer številni upniki ostali z veliko manj denarja, kot jim ga mesto dejansko dolguje. Med temi upniki so na primer tudi javni uslužbenci in njihovi pokojninski skladi.

Kaj sledi? Stečaj pomeni, da lahko večina uslužbencev mesta pričakuje odpovedi, prodajalo se bo premoženje, ki je v lasti mesta, javne storitve, kot sta na primer odvoz smeti in čiščenje snega, pa bodo zmanjšane na nujni minimum. Že zdaj sicer med drugim ni denarja za delovanje velikega dela mestne razsvetljave in reševalnih služb. Kljub temu je župan mesta Dave Bink zagotovil, da bodo javne storitve še naprej na voljo, javni uslužbenci pa naj bi po njegovih besedah prejeli mesečno plačo. Detroit se spopada s proračunskim primanjkljajem čez 380 milijonov dolarjev, dolgoročni dolg presega 14 milijard dolarjev, skupaj z drugimi obveznostmi pa ta vsota dosega skoraj 19 milijard dolarjev.

Detroit je zadnji v vrsti ameriških mest, ki so v zadnjih letih razglasila stečaj. Lani so to med drugim storila mesta Stockton, Mammoth Lakes in San Bernardino v Kaliforniji, leto pred tem pa je skušal stečaj razglasiti Harrisburg v Pensilvaniji, a mu to ni uspelo, piše britanski BBC.