SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Davčne blagajne: triki, s katerimi poskušajo prelisičiti davkarijo

10

termometer

Finančna uprava Republike Slovenije
Foto: STA

Davčne blagajne so dosegle svoj namen in samo lani v državno blagajno prinesle dodatnih 80 milijonov evrov. Toda iznajdljivost nekaterih gostincev, pa tudi drugih podjetnikov in obrtnikov ne pozna meja. Razkrivamo najpogostejše trike, s katerimi poskušajo prelisičiti davkarijo.

Siva ekonomija naj bi po nekaterih ocenah v Sloveniji znašala okoli 400 milijonov evrov na leto. 

Ker ob plačilu brez računa država ne dobi davka na dodano vrednost, pri zavezancih pa je nižja tudi davčna osnova za dohodnino ali davek od dohodkov pravnih oseb, se je z januarjem lani odločila, da bo po vzoru nekaterih držav utajevalcem pri gotovinskem poslovanju na prste stopila z uvedbo davčnih blagajn.

Temu so najbolj odločno nasprotovali pri obrtno-podjetniški zbornici, poleg stroškov nakupa ustrezne opreme pa je bil njihov ključni argument, da davčne blagajne ne bodo zajezile sive ekonomije in ustavile šušmarjev.

Davčne blagajne sive ekonomije niso odpravile. Nobenega dvoma pa ni, da so povečale prilive v proračun. 

Na račun povečanih vplačil neto DDV, prispevkov za socialno varnost in dohodnino blagajnikov, davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti so dacarji pobrali dodatnih 81 milijonov evrov. To je šest milijonov evrov oziroma osem odstotkov več, kot so načrtovali ob uvedbi davčnih blagajn. 

Koga so se lotili

Da bi preverili, kako zavezanci upoštevajo nova pravila, so v lanskem letu davčni inšpektorji izvedli 27.180 nadzorov. Lotili so se predvsem naslednjih dejavnosti: 

  • Furs Foto: STA gostinstvo,
  • trgovina, 
  • vzdrževanje in popravila motornih vozil, 
  • gradbeništvo, 
  • druge dejavnosti (npr. frizerske dejavnosti in osebne storitve), 
  • zdravstvo in socialno varstvo,
  • predelovalne dejavnoste ter 
  • pekarstvo. 

Največ nepravilnosti so odkrili v dejavnostih gostinstva in trgovine. Večjih oziroma sistemskih zlorab davčnih blagajn niso ugotovili, ampak gre za posamične primere iskanja možnosti izogibanja plačilu davkov.

Dvojne blagajne, različni računi …

In kateri so najpogostejši manevri, s katerimi so poskušali iznajdljivi gostinci in drugi zavezanci prelisičiti davkarijo? 

  • Nepravilna uporaba programske rešitve, ki omogoča izbiro možnosti za izdajo davčno potrjenih ali nepotrjenih računov (dvojne blagajne), 

Racuni

  • podatki iz računa, izdanega potrošniku, se ne ujemajo s podatki, ki jih davčna blagajna posreduje informacijskemu sistemu FURS. Na fotografiji primer računa v višini 3,7 evra v potrditev v sistem Fursa pa je bil poslan v višini 0,00 evrov.

Racuni

  • Izdajanje računov z enako ZOI številko (zaščitno oznako izdajatelja):

Racuni

Inšpektorji so odkrili še primere: 

  • davčno nepotrjenih računov (izdanih ob prekinitvi povezave), ki niso potrjeni v zakonskem roku dveh oziroma desetih dneh od izdaje računa;
  • izdaje računov brez oznake operaterja naprave (blagajnika) oziroma primere, v katerih oznaka operaterja ni povezana z ustrezno davčno številko operaterja;
  • primere, v katerih zavezanci nimajo na vidnem mestu obvestil o obveznosti izdaje računov;
  • zavezance, ki nimajo sprejetih ustreznih internih aktov, ali pa navedbe v internih aktih niso skladne z dejanskim stanjem; 
  • nepravilno sestavljene številke računov; 
  • neberljive QR kode oziroma črtne kode;
  • računi brez oziroma z neustrezno navedbo časa izdaje računa …

Vezane knjige računov ostajajo

Paragonske bloke, ki so jih davčni zavezanci uporabljali pri gotovinskem poslovanju, so konec januarja 2015 nadomestile vezane knjige računov. Z njimi so potrjevali račune in podatke enkrat mesečno sporočali davčnemu organu.

Prvotno je bilo mišljeno, da bi bilo to začasna rešitev in da bi z začetkom prihodnjega leta vsi, ki poslujejo z gotovino, prešli na elektronsko izdajo računov. Toda na ministrstvu so se premislili. "Rešitve, ki so bile uveljavljene kot prehodne do konca leta leta, bi uveljavili kot trajne," je napovedala finančna ministrica Vraničar-Ermanova.

Na finančni upravi sicer ugotavljajo, da se po dveh letih številni ne držijo predpisov. Tako vezane knjige računov pogosto niso predhodno potrjene pri Fursu, računi niso potrjeni v roku 10 dni od dneva izdaje računa ali pa zavezanci izdajajo "račune" iz tiskovin, ki niso vezane knjige računov. Torej še vedno uporabljajo stare paragonske bloke.

Lotili so se tudi ponudnikov spornih programov

Na Fursu so se lotili tudi tistih, ki davčnim zavezancem omogočajo prirejanja delovanja davčnih blagajn. 

Furs Foto: STA Gre za računalniški program, elektronsko napravo ali informacijski sistem za izdajo računov, ki jim omogočajo izdajo računov in kopij računov v nasprotju z davčno zakonodajo. V takem primeru za kršitve ne odgovarja le zavezanec, temveč tudi dobavitelj oziroma vzdrževalec.

“V začetni fazi implementacije davčnih blagajn smo ugotovili nekaj primerov uporabe dvojnih blagajn, in sicer davčnih, ki so potrjevale račune, in navadnih blagajn, ki izdane račune niso pošiljale v potrjevanje.

Potrošniki v službi Fursa

Pri odkrivanju davčnih utajevalcev so imeli pomembno vlogo tudi potrošniki. V okviru nagradne akcije Vklopi razum, zahtevaj račun! so lani preverili več kot 21 milijonov evrov izdanih računov. Na mobilne telefone si je aplikacijo za preverjanje računov naložilo več kot 112 tisoč ljudi. V letu dni so na ta način preverili tri četrtine vseh uporabnikov davčnih blagajn. 

Namestnik generalne direktorice Furs Peter Grum o davčnih blagajnah in nagradni igri Vklopi razum, zahtevaj račun! Namestnik generalne direktorice Furs Peter Grum o davčnih blagajnah in nagradni igri Vklopi razum, zahtevaj račun! Foto: STA Furs tudi v letošnjem letu računa na pomoč potrošnikov. Letos je nagradna igra usmerjena predvsem na najbolj rizična področja – dejavnosti, ki se opravljajo na domovih potrošnikov, kot so izvajanje storitev vodovodne inštalacije, pleskarskih, keramičarskih in kozmetičnih storitev …

Še vedno uporabljajo tudi postopke prikritih nakupov in izvajajo redne inšpekcijske nadzore zavezancev na podlagi analize tveganja.

Furs je sicer tistim, pri katerih so lani odkrili nepravilnosti, izdal 720 odločb in 377 plačilnih nalogov. Skupni znesek izrečenih glob je znašal skoraj 1,9 milijona evrov, izrekli pa so tudi 424 opominov. Dodatnih 247 tisoč evrov glob so zavezancem, pri katerih so ugotovili kršitve zakona o davčnem potrjevanju računov, izrekli na račun kršitev drugih predpisov, ki so jih odkrili sočasno. 

V letu 2016 je davčne blagajne uporabljajo 53.308 davčnih zavezancev, ki so skupaj izdali 1.006.961.354 računov. 

Povprečno je bilo na dan izdanih 2,8 milijona računov. 

Povprečno se izdan račun na strežniku Fursa potrdi v 5 stotinkah sekunde.

Inšpekcij bo manj, a bodo ciljno usmerjene

V letošnjem letu bo nadzor nad uporabo davčnih blagajn manj intenziven. Na Fursu načrtujejo za 37 odstotkov manjše število nadzorov, ki pa so ciljno usmerjeni in pripravljeni na podlagi analiz podatkov. 

Informacijski sistem namreč hrani podatke o izdanih računih in poslovnih prostorih, kar omogoča analiziranje podatkov o dejansko ustvarjenem prometu zavezancev pri gotovinskem poslovanju, primerjavo teh podatkov z davčnimi obračuni, ugotavljanje zmanjšanje/povečanje prometa, stornacije ...

račun Foto: STA "Še vedno je nujen tudi učinkovit nadzor na terenu, vendar so ti nadzori zaradi uvedbe davčnih blagajn manj kompleksni in praviloma obsegajo le preverjanje izdajanja računov. S tem se razbremenjuje tudi davčne zavezance," pravijo na Fursu. 

Inšpektorji so zaradi zmanjšanega števila nadzorov usmerili na druga tvegana področja nepravočasnega in nepravilnega plačevanja davkov: 

  • nadzore dela in zaposlovanja na črno,
  • sistemske utaje na področju DDV ter
  • nadzore nad plačevanjem davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb. 

Zakaj je država uvedla davčne blagajne?

Sistem davčnega potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju je država uvedla; da bi: 

  • vzpostavila sistem, ki bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev in s tem zmanjšanje obsega sive ekonomije, preprečevanje davčnih utaj in goljufij na področju DDV, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in drugih dajatev.
  • Drugi cilj postopka davčnega potrjevanja računov je bil pridobitev podatkov o fizičnih osebah, ki pri zavezancih z gotovinskim poslovanjem izdajajo račune. Te podatke država potrebuje za boljši nadzor in dokazovanje dejansko opravljenega obsega dela fizične osebe in pravilnosti plačanih davkov ter prispevkov od dohodka od dela. 
  • Tretji cilj sistema davčnih blagajn je bil zagotovitev učinkovitejšega pobiranja obveznih dajatev v skladu z veljavno zakonodajo, kar zagotavlja pravičnejšo porazdelitev obstoječega davčnega bremena in povečanje javno-finančnih prihodkov.

Komentarji

14

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • traktor / 04.07.2017. ob 05:17 +15 - 2

    Mali obrtniki so največji lopovi v državi, ki ne pozna nobene individualne odgovornosti mar ne? Tajkuni in korupcija so nič. Največji sovražniki države so mali obrtniki. Pridni, res lep članek.

    +15 - 2
  • Grega / 04.07.2017. ob 08:03 +13 - 2

    Obrtniki zaslužijo in trošijo svoj denar. med tem ko celotni državni aparat z prosveto vret trošijo denar gospodarstva ozoroma realnega sektorja ................. in kdo je tu čopov .....

    +13 - 2
  • NevidniJaz / 04.07.2017. ob 08:41 +6 0

    Jaz razumem članek povsem drugače... npr. gostinec je za 7,00EUR neobdavčenih, dobil "blazno" kazen. Res se mu je splačalo!? Težava je v tem, da toleriramo (ponekod tudi častimo) tiste, ki "nategujejo" državo in posredno nas vse. Red je potrebno imeti... imeli bi Švico, a obenem kaos in to pač ne gre. In nenazadnje, ja tudi prevarantom, tajkunom in skorumpiranim politikom je potrebno stopiti na rep... in to "fejst", to je naša naloga za naše zanamce!

    +6 0
delitve: 76
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin