SiolNET. Posel danes Novice
4,10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Analiza

Bankirji največjih bank na kadrovskem vrtiljaku

4,10

termometer

NLB
Foto: Matej Leskovšek

NLB, NKBM, Abanka, UniCredit, Addiko banka. To so največje slovenske banke, ki so bile v zadnjih mesecih na lastniškem ali kadrovskem prepihu.

Uprave bank so se v zadnjih letih ukvarjale predvsem s posledicami finančne krize in reševanjem svojih bilanc, ki so jih pestila slaba posojila. Po bolj ali manj uspešni sanaciji, pri kateri je prek treh največjih bank pomembno vlogo odigrala tudi država, pa so se v največjih bankah v zadnjih mesecih soočili še s kadrovskimi menjavami. To po mnenju gospodarstvenikov v marsikateri banki vplivalo tudi na poslovanje s komitenti.

1) NLB – pol leta ukvarjanja z upravo in nadzornim svetom

Nadzorni svet NLB bo na današnji skupščini dobil štiri nove nadzornike. S tem naj bi se končala večmesečna negotovost, povezana z imenovanjem najvišjih organov banke.

Kdo so kandidati za nove nadzornike, smo poročali že včeraj.

Med njimi je najbolj zanimivo ime Alexander Bayr, direktor prodaje v družbi Bawag na Dunaju. Decembra 2009 je namreč Bayr prevzel vodenje takratne banke Bawag v Sloveniji. Bil je del sanacijske ekipe, ki je reševala slaba posojila prejšnjega vodstva banke, v katerem je bil skoraj štiri leta tudi Blaž Brodnjak, zdajšnji predsednik uprave NLB. Ta je banko zapustil le štiri mesece pred prihodom Bayra. Zaradi delovanja v upravi Bawag banke, ki se je zaradi nakopičenih težav iz slovenskega trga v nekaj letih umaknila, Brodnjak leta 2009 na agenciji za zavarovalni nadzor ni dobil licence za člana uprave Zavarovalnice Triglav. Tri leta pozneje to ni motilo Banke Slovenije, ki mu je podelila licenco za opravljanje funkcije člana uprave NLB.

Zdajšnji predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak leta 2009 na agenciji za zavarovalni nadzor ni dobil licence za člana uprave Zavarovalnice Triglav. Tri leta pozneje to ni motilo Banke Slovenije, ki mu je podelila licenco za opravljanje funkcije člana uprave NLB. Zdajšnji predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak leta 2009 na agenciji za zavarovalni nadzor ni dobil licence za člana uprave Zavarovalnice Triglav. Tri leta pozneje to ni motilo Banke Slovenije, ki mu je podelila licenco za opravljanje funkcije člana uprave NLB. Foto: Matej Leskovšek

Vodstvo največje državne banke NLB se je od februarja, ko je pod pritiskom SDH odstopil prejšnji predsednik uprave Janko Medja, ukvarjalo predvsem samo s sabo:

  • sredi aprila so po treh mesecih odstopili trije od petih nadzornikov, ki so bili imenovani v času zdajšnje vlade. Ugotovili so namreč, da od interne bančne službe za skladnost poslovanja, ki je podrejena upravi banke, in Banke Slovenije ne bodo dobili pozitivne ocene primernosti, kar je pogoj za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.
  • Z razpisnim postopkom nadzorni svet ni uspel pritegniti nobenih domačih ali tujih uglednih strokovnjakov za vodenje banke.
  • V vmesnem času je odstop z dnem skupščine ponudil še nadzornik Tit A. Erker, kar je dokončno zamajalo kredibilnost zdajšnjega nadzornega sveta za imenovanje uprave z novim mandatom. Nadzorni svet NLB je šele včeraj sprejel njegov odstop in soglašal, da mu funkcija preneha z včerajšnjim dnem.
  • Obstoječa uprava je napore v zadnjih mesecih vlagala v to, da se ohrani na položaju. To ji je na koncu tudi uspelo, saj je nadzorni svet, ki ga vodi Primož Karpe, v začetku julija za vršilca dolžnosti predsednika uprave imenoval dotedanjega člana Blaža Brodnjaka, nov mandat podelil še drugima dvema članoma uprave in na novo imenoval samo še enega člana uprave. 
  • Brodnjakov mandat bo brez dvoma zaznamovala kriminalistična preiskava, ki je potekala nekaj dni po imenovanju nove uprave. Tožilstvo in policija preverjata postopke, na podlagi katerih je Banka Slovenije izdala odločbe, zaradi katerih so izbrisali delničarje in obvezničarje NLB. Postopke sanacije bank in prenos problematičnih terjatev na slabo banko preiskuje tudi računsko sodišče. Član uprave v času podržavljanja NLB je bil tudi Blaž Brodnjak.
  • Iskanje in preverjanje primernosti kandidatov za nove člane nadzornega sveta je potekalo od konca aprila, torej več kot štiri mesece.

Zaradi zavez evropski komisiji, ki je pred dvema letoma odobrila državno reševanje banke, je SDH spomladi sprožil postopek prodaje NLB. Zaradi zavez evropski komisiji, ki je pred dvema letoma odobrila državno reševanje banke, je SDH spomladi sprožil postopek prodaje NLB. Foto: Matej Leskovšek

Eden od razlogov, da ni bilo resnejših kandidatov za prevzem vodenja NLB, je poleg nestimulativne plačne politike tudi postopek privatizacije, ki je v teku. Zaradi zavez evropski komisiji, ki je pred dvema letoma odobrila državno reševanje banke, je namreč SDH spomladi sprožil postopek prodaje NLB. Ko je finančne trge pretresel Brexit, je SDH skupaj z NLB začasno ustavil načrtovane prodajne aktivnosti.

Da priprave na prodajo vseeno potekajo, dokazujejo tudi aktivnosti potencialnih vlagateljev. Konec junija se je tako o možnostih sodelovanja pri prodaji NLB na finančnem ministrstvu zanimala češka investicijska banka WOOD&Company, ki je v zadnjih letih sodelovala pri najbolj pomembnih privatizacijskih postopkih na Češkem in Slovaškem, med drugim pri privatizaciji češkega Telekoma.


2) Novega lastnika NKBM ovirajo zaveze evropski komisiji

Ameriški investicijski sklad Apollo se, kot kaže, bolj kot z uvajanjem sprememb v poslovanje mariborske banke NKBM trenutno ukvarja z iskanjem novih tarč na trgu.

Konec junija so skladi, ki upravljajo podružnice družb Apollo, in EBRD tako že postali novi lastniki Raiffeisen Banke, ki je s 1. julijem dobila ime KBS banka. Apollo se omenja tudi kot najresnejši kandidat za nakup NLB Leasinga, ki ga NLB prodaja od konca aprila.

Američani naj bi bili po neuradnih informacijah zainteresirani tudi na nakup Abanke, ki je bila tako kot NLB in NKBM tudi podržavljena leta 2013. Toda poznavalci razmer ob tem ocenjujejo, da imajo pri Abanki manj možnosti, saj bodo pričakovanja države bistveno višja kot pri prodaji mariborske banke. Ta se je pod prisilo prodajala kot prva izmed državnih bank, da bi evropski komisiji dokazali, da država misli resno s privatizacijo bančnega sistema.  V gospodarstvu po počasnejšem teku, ki je zaradi privatizacijskega postopka NKBM trajal več kot leto dni, v zadnjem času zaznavajo nekoliko večjo fleksibilnost pri poslovanju te banke. V gospodarstvu po počasnejšem teku, ki je zaradi privatizacijskega postopka NKBM trajal več kot leto dni, v zadnjem času zaznavajo nekoliko večjo fleksibilnost pri poslovanju te banke.

Ravno zaveze, dane evropski komisiji ob državni sanaciji bank, naj bi bile eden od ključnih razlogov, da Apollo še ni resno posegel v NKBM. Poslovanje banke je namreč zaradi teh zavez precej ovirano, saj med drugim predvidevajo:

  • odprodajo in likvidacijo sedmih hčerinskih družb (Adria Bank, lizing družbe, družbe z nepremičninsko dejavnostjo) ter osredotočenje Skupine NKBM na bančno dejavnost, 
  • zmanjšanje obsega kreditiranja, zmanjšanje poslovanja s tujimi komitenti in zapiranje poslovalnic (tveganju prilagojena aktiva se mora do konca leta 2017 glede na leto 2012 zmanjšati za 23 odstotkov), 
  • dezinvestiranje oziroma odprodajo nestrateškega premoženja, 

Informacij, da naj bi Apollo že zaprosil Evropsko komisijo, naj mariborsko banko zaradi prodaje zasebnemu lastniku odveže določenih zavez, v NKBM niso želeli neposredno komentirati: "Vse zaveze, ki so bile kot del načrta prestrukturiranja NKBM iz leta 2013 dane evropski komisiji, so tudi po spremembi lastništva relevantne za NKBM in njena nova lastnika. V celoti bodo prenehale 31. decembra 2017, čeprav bodo nekatere zaveze uvedene oziroma prenehale obstajati že do konca leta 2016." 

Pojasnili so, da projekt združitve PBS in NKBM poteka po načrtu. Konec lanskega leta so prodali pokojninsko družbo Moja naložba, likvidacijski postopki za KBM Leasing, Gorica Leasing, KBM Leasing Hrvatska in Adria Bank pa še potekajo. Končala se je tudi prodaja KBM Banke v Srbiji. V Skupini ostajata KBM Infond in MPay, ki poslujeta skladno z načrti.

Predsedniku uprave NKBM Robertu Senici in in članici uprave Sabini Župevc Kranjc se bo po pridobitvi licence pridružil še Josef Gröblacher. Predsedniku uprave NKBM Robertu Senici in in članici uprave Sabini Župevc Kranjc se bo po pridobitvi licence pridružil še Josef Gröblacher. Foto: STA

Odprodaja dejavnosti in družb vsekakor ni skladna z načrti novih lastnikov. Pred odprodajo banke namreč načrtujeta, da bo NKBM v petih do sedmih letih uspela doseči 25-odstotni tržni delež. Za primerjavo: glede na bilančno vsoto je imela NKBM skupaj z PBS konec leta 2015 11,3-odstotni tržni delež. Načrte naj bi dosegli s pripojitvami in rastjo poslovanj ter ponudbo proizvodov in storitev. Ker sta Apollo in EBRD zaradi zavez evropski komisiji pri tem omejena, ne preseneča, da sta KBS banko kupila neposredno in ne prek NKBM. To naj bi se ponovilo tudi pri nakupu NLB Leasinga, saj je NKBM dejansko v postopku likvidacije svojih lizinških družb.

V gospodarstvu po počasnejšem teku, ki je zaradi privatizacijskega postopka NKBM trajal več kot leto dni, v zadnjem času zaznavajo nekoliko večjo fleksibilnost pri poslovanju te banke. 

Nadzorni svet je šele pred dnevi za tretjega člana uprave, ki bo zadolžen za operativno poslovanje banke, imenoval Josefa Gröblacherja, ki je prišel iz Sberbanke. Po pridobitvi ustreznih dovoljenj se bo pridružil predsedniku uprave Robertu Senici in članici uprave Sabini Župevc Kranjc.


3) Abanka še vedno v primežu združitvenih procesov 

Dolgotrajni postopek sanacije, nad katerim bdi Evropska komisija, in združevanje sta po mnenju naših sogovornikov tudi ključna razloga, da imajo v drugi največji banki še vedno velike težave s sprejemanjem komercialnih odločitev za kreditiranje. 

Med bankami, na katere je v zadnjih letih iz ust gospodarstvenikov letelo največ kritik, je brez dvoma Abanka. Postopku sanacije in podržavljanja je sledil še postopek združitve nekdanjih Abanke Vipe in Banke Celje, tako kot pri NLB in NKBM pa jo čaka še privatizacija. Slovenija se je Bruslju zavezala, da bo banko prodala najpozneje leta 2019, toda poznavalci razmer ne izključujejo, da bi se lahko prodajni postopki začeli že bistveno prej.

Med bankami, na katere je v zadnjih letih iz ust gospodarstvenikov letelo največ kritik, je brez dvoma Abanka. Med bankami, na katere je v zadnjih letih iz ust gospodarstvenikov letelo največ kritik, je brez dvoma Abanka. Foto: STA

Združevanje Abanke Vipe in Banke Celje velja za enega najzahtevnejših združitvenih procesov v Sloveniji. V javnosti ni bilo opaziti večjih težav, toda znotraj obeh bank naj bi bilo veliko več pretresov. Poznavalci razmer zatrjujejo, da se notranje napetosti med "ljubljanskim" in "celjskim" taborom nadaljujejo, največje pretrese pa povzroča zmanjševanje števila zaposlenih.

Jožetu Leniču sta se konec lanskega leta v Abanki pridružila dotedanja član uprave Banke Celje Aleksander Vozel in izvršni direktor v Abanki Vipi Matej Golob Matzele. Jožetu Leniču sta se konec lanskega leta v Abanki pridružila dotedanja član uprave Banke Celje Aleksander Vozel in izvršni direktor v Abanki Vipi Matej Golob Matzele. Foto: STA

Abanka je novo upravo dobila konec lanskega leta, "uravnotežili" pa so jo tako, da sta se Jožetu Leniču pridružila dotedanja član uprave Banke Celje Aleksander Vozel in izvršni direktor v Abanki Vipi Matej Golob Matzele.


​​4) V Unicredit banki kadrovske spremembe od vrha do dna

Kadrovske spremembe v Unicredit banki se začnejo povsem na vrhu, pri matični banki v Italiji. Zaradi težav s slabimi posojili največje italijanske banke je bil namreč francoski naložbeni bankir Jean-Pierre Mustier pred tedni imenovan za novega izvršilnega direktorja skupine Unicredit. Zamenjal je Federica Ghizzonija. Novi predsednik uprave se bo moral spopasti s padajočo dobičkonosnostjo banke, 80 milijardami slabih posojil in vedno slabšo kapitalsko ustreznostjo. Kakšne bodo posledice na delovanje slovenske banke, še ni mogoče napovedati, saj še ni znan način sanacije matične banke.

Poleg tega naj bi bil do konca leta končan prenos lastništva bank, članic skupine Unicredit, ki delujejo v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Prešle naj bi neposredno pod matično banko v Milanu. Do zdaj so bile banke, med katere spada tudi slovenska, v lasti Unicredit Bank Austria z Dunaja. Kot zagotavljajo v slovenski Unicredit, prenos lastništva za komitente ne bo prinesel bistvenih sprememb.

V Unicredit banki, ki jo vodi Stefan Vavti, zanikajo, da bi kadrovske in organizacijske spremembe imele vpliv na poslovanje s strankami, čeprav nam je več članov uprav gospodarskih družb zatrdilo, da imajo zadnje čase več težav pri poslovanju s to banko kot v preteklosti. V Unicredit banki, ki jo vodi Stefan Vavti, zanikajo, da bi kadrovske in organizacijske spremembe imele vpliv na poslovanje s strankami, čeprav nam je več članov uprav gospodarskih družb zatrdilo, da imajo zadnje čase več težav pri poslovanju s to banko kot v preteklosti. Foto: Bojan Puhek

Do kadrovskih sprememb v slovenski banki je prišlo že v začetku leta, ko so se tričlanski upravi – Stefanu Vavtiju, Jani Benčina Henigman in Damijanu Dolinarju – pridružili Hedvika Usenik, Guenter Friedl in Sergio Marino. Jana Benčina Henigman je banko pred kratkim zapustila, po pridobitve licence jo bo nadomestil Alessandro Pontoglio

V Unicredit banki zanikajo, da bi te kadrovske in organizacijske spremembe imele vpliv na poslovanje s strankami, čeprav nam je več članov uprav gospodarskih družb zatrdilo, da imajo zadnje čase več težav pri poslovanju s to banko kot v preteklosti.


5) Z novim imenom in politiko Addiko banka spet aktivna na trgu

Sredi postopka reorganizacije je tudi nekdanja Hypo Group Alpe Adria banka, ki so jo v začetku julija preimenovali v Addiko banko in ugasnili prejšnjo blagovno znamko. Z novo blagovno znamko želi avstrijska bančna skupina presekati povezavo s preteklostjo, s katero se že več let ukvarjajo kriminalisti, tožilci in sodišča v več državah. 

Banka Addiko, že od leta 2014 očiščena slabih posojil, se bo po napovedih osredotočila predvsem na fizične osebe in mala ter srednja podjetja. Tam med bankami vlada vedno večja konkurenca.

Predsednik uprave v Hypo Group Alpe Adria banki tudi po preimenovanju v Addiko banko ostaja Matej Falatov. Predsednik uprave v Hypo Group Alpe Adria banki tudi po preimenovanju v Addiko banko ostaja Matej Falatov. Foto: STA

Tudi naši sogovorniki opažajo, da je banka v zadnjem času že postala bolj aktivna na trgu in ima večji posluh do novega kreditiranja ali obnavljanja obstoječih kreditnih linij. Toda vprašanje je, v kolikšni meri jo bodo pri tem ovirali notranji procesi prestrukturiranja in reorganizacije, ki med zaposlene vnašajo precejšnjo negotovost. 

Banka je v zadnjem času doživela tudi spremembo v upravi. Pred dnevi je član uprave postal Miha Mihič, ki je prišel iz Sberbanke in je zamenjal dozdajšnjega člana uprave Dejana Kaisersbergerja. Predsednik uprave ostaja Matej Falatov.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • amarita / 04.08.2016. ob 15:08 +1 0

    V Islandiji so vse direktorje bank krive za nastalo skodo lepo obsodili na vecletne zaporne kazni...pri nas pa Udbomafijska zlocinska banda je nedotakljiva... LUSTRACIJA!!!

    +1 0
delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin