SiolNET. Posel danes Novice
0,08

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ameriška centralna banka v dvig obrestne mere

0,08

termometer

Ameriška centralna banka |  | Foto: Reuters
Foto: Reuters

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je prvič po izbruhu pandemije covida-19 zvišala ključno obrestno mero, in sicer za 0,25 odstotne točke na raven med 0,25 in 0,50 odstotka. Inflacija ostaja povišana, ruska invazija v Ukrajino pa bo kratkoročno verjetno še dodatno vplivala na zvišanje cen, je objavil Fed.

Odbor za odprti trg Feda (FOMC) je obrestno mero zvišal v prizadevanjih za dosego cilja, ki je dvoodstotna inflacija na daljši rok in močan trg dela, so zapisali v izjavi, objavljeni na spletni strani Feda.

Ustvarjanje delovnih mest v ZDA je bilo v zadnjih mesecih močno, brezposelnost je znatno upadla. Inflacija ostaja povišana in je odraz neravnovesij med dobavo in povpraševanjem, povezanih s pandemijo, višjih cen energije in širših cenovnih pritiskov, ugotavlja centralna banka.

"Ruska invazija v Ukrajino povzroča ogromno človeško in gospodarsko stisko. Vplivi na ameriško gospodarstvo so zelo negotovi, bodo pa invazija in z njo povezani dogodki na kratek rok verjetno povzročili dodaten pritisk na povišanje inflacije in obremenili gospodarsko aktivnost," je zapisal FOMC.

Bullard predlagal višji dvig

Izjava FOMC ni bila soglasna, član FOMC James Bullard je namreč predlagal povišanje obrestne mere za 0,50 odstotne točke.

Cilj FOMC ostaja dvoodstotna letna inflacija in guvernerji ostajajo prepričani, da jim bo to uspelo z ustrezno monetarno politiko. Z višanjem obresti po 0,25 odstotne točke nameravajo nadaljevati na vsakem od šestih preostalih zasedanj FOMC, kar bo ključno obrestno mero letos dvignilo na 1,9 odstotka, v letu 2023 pa pričakujejo še tri povišanja po 0,25 odstotne točke.

Danes je prišlo do prvega povišanja ključne obrestne mere po več kot treh letih. FOMC je obresti nazadnje povišal decembra 2018, nato jih je malce znižal, ob izbruhu pandemije marca 2020 pa oklestil nazaj na raven iz časa finančne krize. FOMC namerava tudi znižati svojo skoraj 9000 milijard dolarjev napihnjeno bilanco obveznic finančnega ministrstva in vrednostnih papirjev na podlagi hipotek.

Najvišja inflacija v zadnjih 40 letih

Letna inflacija je bila v ZDA februarja 7,9-odstotna, kar je največ v zadnjih 40 letih, sedaj pa jo pospešuje še vojna v Ukrajini, ki dviga cene energije. FOMC pri svoji denarni politiki upošteva osnovno inflacijo brez cen energije in hrane, vezano na potrošniško porabo. Ta bi naj bila po novih ocenah Fed letos 4,1-odstotna, in ne le 2,7-odstotna, kot je Fed napovedoval decembra lani.

Ocena gospodarske rasti za letos je padla s 4,0 na 2,8 odstotka zaradi vojne v Ukrajini, stopnja brezposelnosti pa naj bi se letos znižala na 3,5 odstotka, kar je enako decembrski oceni Feda.

Predsednik Feda Jerome Powell je na novinarski konferenci po zasedanju FOMC odigral vlogo navijača ameriškega gospodarstva in je kljub vsem nasprotnim vetrovom večkrat poudaril, da je ameriško gospodarstvo zelo trdno, da je povpraševanje po delovni sili veliko, trg delovne sile pa nasičen. Priznal je tudi, da je trdna tudi inflacija, kar povzroča težave gospodinjstvom.

Potrdil je, da bo moral FOMC letos večkrat povišati obrestne mere in obenem zmanjšati svojo bilanco. Ruska vojna proti Ukrajini pa lahko po njegovem mnenju ameriškemu gospodarstvu škodi s posledicami za zunanjo trgovino in vihranjem finančnih trgov, kar se sicer že izdatno dogaja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin