Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
10. 5. 2013,
17.21

Osveženo pred

1 leto, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

divjad škoda kmetje

Petek, 10. 5. 2013, 17.21

1 leto, 7 mesecev

Agrarne skupnosti: Škode zaradi divjadi že za več kot dva milijona evrov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Agrarne skupnosti Slovenije se zaradi strmega povečanja škod po divjadi v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih zavzemajo za spremembe zakonov o gozdovih in lovstvu ter za večji odstrel divjadi.

Predsednik Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije Anton Može je opozoril, da je škode po divjadi po celi Sloveniji že za več kot dva milijona evrov.

Največ škode povzroči jelenjad, srnjad in divji prašiči. Na Primorskem so gozdovi na nekaterih območjih poškodovani tudi do 50 odstotkov. Divjad obje panjske poganjke, mladice in skorjo, kar vodi v mrtve gozdove ali invalidna drevesa.

Kmetovalci začeli opuščati obdelovanje njiv V združenju opozarjajo, da je veliko kmetovalcev že opustilo obdelovanje njiv, saj jim je divjad uničila pridelke. Obramba pred njimi je lahko le 1,5 metra visoka ograja, ki pa jo jelenjad tudi lahko preskoči.

Združenje za 50 odstotkov večji odstrel Predstavniki združenja so se sestali s predstavniki ministrstva in jim predstavili problematiko ter nekatere možne rešitve. V združenju predlagajo do 50 odstotkov večji odstrel števila divjadi, ki povzroča škodo. Predlagajo ukinjanje naprav za privabljanje divjadi ter da se krmne njive prestavijo z roba v notranjost gozda.

Škode ne bo možno poplačati Združenje se zaveda, da škode po divjadi najverjetneje ne bo možno poplačati, treba pa jo je vsaj evidentirati in skladno s podatki spremeniti zakonodajo. Ob tem predlagajo tudi spremembe pri urejanju gozdnega roba, saj je ta zaradi zaraščanja vedno bolj zabrisan in omogoča lažji prehod divjadi na travnike in njive.

Na ministrstvu so se pogovarjali tudi o pripravi sistemskega zakona o agrarnih skupnostih. Združenje želi, da se agrarnim skupnostim podeli procesna sposobnost, da se pripravi rešitev drobljenja lastniških deležev in da se zniža višina nujnih deležev pri dedovanju. Na ministrstvu so jim zagotovili, da bo prvi osnutek zakona pripravljen predvidoma poleti.

Ne spreglejte