SiolNET. Posel danes Bizi
6,23

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Veterinarski posel je "in" kot še nikoli

6,23

termometer

Veterinar
Foto: Ana Kovač

Veterinarska podjetja rastejo kot gobe po dežju. Predlani je vrata odprlo deset podjetij, lani 12, letos do sredine maja štiri. A največje veterinarsko podjetje v Sloveniji ni klinika, kakršno si ponavadi predstavljamo pod tem imenom.

Gre namreč za Veterinarsko ambulanto Perutnine Ptuj, proizvajalca mesnih izdelkov. Na kliniki so zaposlene tri veterinarke in sedem veterinarskih tehnikov, katerih naloga je preventivni program ter zdravljenje obolelih živali v Perutnini Ptuj in pri njenih pogodbenih rejcih po Sloveniji, pojasnjuje direktorica Rahela Juršič Cizerl

Veterinarska ambulanta PP je imela lani dva milijona evrov prihodkov in 703 evre čistega dobička. Še leta 2009 so prihodki znašali 3,7 milijona evrov, zakaj tako nihanje? "Odvisno je od števila živali v reji, števila posegov in tudi od cen preparatov. Te so se v zadnjih letih zaradi močnejše konkurence znižale, zato znižujemo tudi končne cene," pojasnjuje Juršič Cizerlova.

V Perutnini Ptuj se letno izvali 23 milijonov piščancev. Povprečno pogine okrog 3,5 odstotka vse perutnine, a sogovornica v zadnjih letih opaža trend padanja. Zdravje jate je odvisno od pogojev reje, kakovosti dan starih piščancev, krme in drugih dejavnikov, našteva. Obolenja se nanašajo predvsem na občasne okužbe z bakterijo E. coli in obolenja črevesja.

Z namenom do živali prijaznejše reje v Perutnini Ptuj zmanjšujejo gostoto živali na kvadratni meter talne površine, uvajajo delne izpuste in s tem gibanje živali na svežem zraku (kot na fotografiji) ter vzidavajo okna, pravi direktorica veterinarske ambulante Rahela Juršič Cizerl.  Z namenom do živali prijaznejše reje v Perutnini Ptuj zmanjšujejo gostoto živali na kvadratni meter talne površine, uvajajo delne izpuste in s tem gibanje živali na svežem zraku (kot na fotografiji) ter vzidavajo okna, pravi direktorica veterinarske ambulante Rahela Juršič Cizerl. 

Vse več veterinarjev

"Interne" veterinarske ekipe ima še nekaj podjetij po državi, na primer novomeški farmacevt Krka, veliko večino podjetij v panogi - v njej posluje okrog 150 podjetij - pa predstavljajo klasične ambulante za zdravljenje živali, pravi Ožbalt Podpečan, ki je pred dvema mesecema prevzel vodenje Veterinarske zbornice Slovenije.

Med večjimi je okrog 20 klinik, kjer veterinarji opravljajo tudi specialistične preglede, in šest bolnišnic, ki v nasprotju s klinikami omogočajo tudi hospitalizacijo živali. "Konkurenca v panogi je velika. Klinik je vsako leto več, ker je na trgu vedno več specialistov," pravi Podpečan. "Imamo namreč hiperprodukcijo diplomantov veterinarske smeri. Trenutno je na zavodu okrog 40 diplomantov, kar je veliko, če upoštevamo, da je v vsej državi okrog 1.100 veterinarjev." Na Savinjski veterinarski postaji približno tretjino letnih prihodkov ustvarijo z zdravljenjem živali za prehransko verigo.
Na Savinjski veterinarski postaji približno tretjino letnih prihodkov ustvarijo z zdravljenjem živali za prehransko verigo.

Ukinitev mlečnih kvot udarila po verigi

Podpečan je sicer solastnik Savinjske veterinarske postaje, kjer dela tudi kot veterinar. Podjetje je imelo lani okrogel milijon evrov prihodkov, zaposluje pa 13 ljudi. Ima tri enakomerno porazdeljene vire prihodkov: tretjino ustvari z zdravljenjem živali za prehransko verigo, ki se v manjšem delu financira iz javnega denarja, tretjino z razmnoževanjem živali, tretjino pa z zdravljenjem malih živali.

Medtem ko se prva dva segmenta krčita, je posla z malimi živalmi vse več, saj dobiva zagon z rastjo BDP. "Pri malih živalih je drugačen odnos do zdravljenja in s tem povezanih stroškov. Ko zboli krava, lastnik preračuna, ali stroški zdravljenja ne presegajo prodajne cene, medtem ko je vrednost ljubljenčka neprecenljiva, odvisno pa je seveda tudi od kupne moči," pojasnjuje sogovornik.

Direktor druge največje veterinarske ambulante VB Slovenska Bistrica Miran Ačko pa pravi, da je v zadnjem letu opazen precejšen upad na področju zdravljenja goveda, kjer sta ruski embargo in umik mlečnih kvot povzročila strm padec odkupnih cen mleka. Posledično kmetje varčujejo, to pa se pozna tudi veterinarjem. "Žival, ki bi jo prej zdravili, gre zdaj hitreje v zakol," pravi. Njihova ambulanta, ki je imela lani 1,6 milijona evrov prihodkov, v segmentu zdravljenja živali za prehransko verigo tako letos pričakuje padec prihodkov, pri zdravljenju malih živali pa približno enake prihodke kot lani.  Večina slovenskih klinik je v zasebni lasti, med javnimi najdemo klinike Veterinarske fakultete v Ljubljani - lani so samo na kliniki za kirurgijo in male živali sprejeli skoraj 12 tisoč živali, glede poslovanja pa so precej skrivnostni - in Veterinarsko postajo Ljubljana, ki je v lasti občine. Večina slovenskih klinik je v zasebni lasti, med javnimi najdemo klinike Veterinarske fakultete v Ljubljani - lani so samo na kliniki za kirurgijo in male živali sprejeli skoraj 12 tisoč živali, glede poslovanja pa so precej skrivnostni - in Veterinarsko postajo Ljubljana, ki je v lasti občine. Foto: STA

"Živali se ne moremo znebiti kot predragega avtomobila"

"Žival je v prvi vrsti odgovornost in s seboj prinese stroške za hrano, cepljenje in drugo. To ni enako, kot če si kupiš predrag avtomobil in ga potem preprosto prodaš," pravi veterinar Miran Ačko. "Žival je v prvi vrsti odgovornost in s seboj prinese stroške za hrano, cepljenje in drugo. To ni enako, kot če si kupiš predrag avtomobil in ga potem preprosto prodaš," pravi veterinar Miran Ačko. Foto: Ana Kovač Odnos Slovencev do malih živali je kar dober, pravi Ačko, ki pa vendarle opozarja, da bi morali več pozornosti nameniti vzgoji odgovornih lastnikov. "Človek, ki se težko preživlja, ki ima finančne težave, bi moral premisliti, ali si lahko privošči domačo žival. Čeprav nam prinaša veliko veselja, je žival v prvi vrsti odgovornost in s seboj prinese stroške za hrano, cepljenje in drugo. To ni enako, kot če si kupiš predrag avtomobil in ga potem preprosto prodaš, živali se ne moremo kar znebiti," opozarja.

Kot pravi, so v ambulanti VB Slovenska Bistrica še vedno najpogostejše "stranke" med malimi živalmi psi in mačke, medtem ko na Savinjski veterinarski postaji po besedah Podpečana poleg najbolj priljubljenega dvojca raste tudi število eksotičnih živali, predvsem določenih vrst ptic in plazilcev, ter na primer dihurjev.

Dvojna cena, dvojna kakovost?

Kaj pa cene? Že hiter sprehod po spletnih cenikih kaže, da se cene storitev močno razlikujejo. Cene posega za sterilizacijo mačke se na primer pri prvih treh ponudnikih, ki jih navrže spletni brskalnik, gibljejo od 40 do 80 evrov. 

Cene določa trg, pravita Podpečan in Ačko. "Prvi razlog za razlike je gotovo raven storitev. Nižja cena ponavadi pomeni nižjo raven storitev. Mi sicer ne čutimo, kdaj žival pri posegu bolj trpi, a dejstvo je, da nižja cena precej verjetno pomeni slabše materiale, poseg brez analgezije in podobno. Drugi razlog pa je tudi lokacija in kupna moč: cene v Ljubljani in Prekmurju se lahko razlikujejo tudi za od 30 do 40 odstotkov," razloži Podpečan. Veterinarji so bili v preteklosti že deležni očitkov o kartelnem dogovarjanju, pravi, a je po njegovih besedah varuh konkurence očitke ovrgel.

 

Varčevanje pri nadzoru in nepremišljena deregulacija

Pes dog chien kletka Foto: Reuters Podpečan opozarja na dve težavi v panogi.

Prva je vezana na izvajanje javne veterinarske službe. "Gre za skrb za varnost v prehranski verigi, torej da se ne pojavijo kužne bolezni in da so živali pregledane. Za to je odgovorna država, ki veterinarjem podeljuje koncesije in te aktivnosti tudi financira, a je tega denarja vsako leto manj. Prihodki veterinarskih podjetij so 57 milijonov evrov, od tega 4,5 milijona evrov - torej povprečno osem odstotkov - dobimo iz proračuna," pravi. 

Ker koncesijska pogodba na drugi strani predpisuje določene pogoje, na primer število zaposlenih, so nekateri veterinarji po Podpečanovih besedah v težavah in naj bi razmišljali o vračanju koncesije. 

Druga težava pa je evropska, in sicer deregulacija v Evropski uniji (EU). "Velika Britanija ima trenutno veliko težav z ljubiteljskimi rejci prašičev ali koz. Ker ne gre za kmete, niso pod nadzorom države, hkrati pa ravno tako prenašajo bolezni." 

Še ena težava je uvoz psov z Balkana. "Pse vzrejajo v Srbiji, v Bolgariji jim dajo evropski čip in od tu lahko prosto potujejo po Evropi. Poreklo pa ni takšno, kot ga deklarirajo. Odkar ni karantene in je vse dovoljene, se tu gotovo pojavljajo določeni varnostni izzivi," pravi.

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • fumel / 31.05.2016. ob 20:18 +2 0

    Veterinarstvo se je res dobro organiziralo.Povprečen slovenski pes(ali mačka) imata veliko boljše zdravstveno varstvo kot ljudje.Na noben poseg jim ni treba čakati v čakalni vrsti ki se šteje v stotinah dni

    +2 0
  • Lakotnik / 31.05.2016. ob 15:37 0 0

    Hmmm...:"dva milijona evrov prihodkov in 703 evre čistega dobička". Ok, saj razumem, da so težki časi in te stvari, samo meni se zdi malo sumljivo nesorazmerno...

    0 0
  • Anna. / 31.05.2016. ob 15:48 0 0

    @Lakotnik ....... imajo sposobnega računovodjo.

    0 0
delitve: 38
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin