Petek, 17. 11. 2017, 14.04
6 let, 4 mesece
Po dveh desetletjih sojenja trenutek resnice za Ratka Mladića
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
1
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo prihodnjo sredo, 27 let po koncu vojne v BiH, izreklo sodbo poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladiću. Tožilstvo zanj zahteva dosmrtni zapor.
Za sodišče, ki so ga za zločine v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije leta 1993 ustanovili Združeni narodi (ZN), bo to predzadnja sodba. Pred koncem dela konec leta bo 29. novembra razsodilo še v prizivnem postopku v primeru šestih nekdanjih visokih predstavnikov samooklicane Herceg-Bosne.
Morebitne pritožbe na prvostopenjsko sodbo Mladiću bo obravnaval mednarodni rezidualni mehanizem, ki bo po koncu mandata sodišča do konca izpeljal postopke.
Obtožen genocida in vojnih zločinov
Zdaj 74-letni Mladić, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, je obtožen v 11 točkah obtožnice - v dveh točkah za genocid, v petih za zločine proti človečnosti ter štirih za vojne zločine.
Ker se na prvem nastopu na sodišču 3. junija 2011 ni hotel izreči o krivdi, je v skladu s pravili sodišče zabeležilo, da se je izrekel za nedolžnega. Tožilstvo zanj zahteva dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo.
Mladićevi grehi
Po vojni so posmrtne ostanke žrtev iz Srebrenice našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. Še vedno je pogrešanih okoli 900 ljudi.
Srebrenica na vzhodu BiH, kamor se je med vojno zateklo skoraj 30 tisoč Bošnjakov, potem ko so jo ZN aprila 1993 razglasili za varovano območje, je postala prizorišče enega najhujših zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni. Sile pod poveljstvom Mladića in Radislava Krstića so ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začele 9. julija 1995, vanjo pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so pobili več kot osem tisoč zajetih Bošnjakov.
Mladić je obtožen tudi zaradi obleganja Sarajeva, najdaljšega obleganja kakega mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996 zahtevali življenja skoraj 12 tisoč ljudi. Ranjenih je bilo najmanj 50 tisoč ljudi.
Obtožen je tudi zajetja več kot 377 opazovalcev ZN in modrih čelad kot talcev od maja do junija 1995, s čimer so hoteli preprečiti letalske napade Nata na cilje sil bosanskih Srbov. Obtožnica vključuje podatke o več kot 70 pokolih v 20 skupnostih, mučenju in nečloveškem ravnanju s civilisti v 58 zaporih in taboriščih v 22 krajih, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
V rojstnem kraju Ratko Mladić po poročanju Reutersa še vedno velja za heroja (na fotografiji njegov bratranec Zoran Mladić).
Dve desetletji od obtožnice
Haaško sodišče je prvo obtožnico proti Mladiću vložilo 25. julija 1995. Poleg njega je tedaj obtožilo tudi nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov in njihovega vrhovnega poveljnika Radovana Karadžića, s katerim sta bila po oceni tožilstva ključna partnerja v skupnih zločinskih načrtih, katerih cilj je bilo oblikovanje nove srbske države Velike Srbije. Cilj naj bi dosegli s trajno in nasilno odstranitvijo Bošnjakov in Hrvatov z velikega dela BiH. V teh zločinskih načrtih so sodelovali še Slobodan Milošević, Momčilo Krajišnik, Jovica Stanišić, Željko Ražnatović, Vojislav Šešelj, Biljana Plavšić, Mićo Stanišić, Nikola Koljević in Momčilo Mandić, piše v obtožnici.
Mladić je bil po letu 1995 na begu, sodišče pa je nato obtožnico oktobra 2003 ločilo in jo večkrat spremenilo, nazadnje decembra 2011. Mladića so prijeli 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja. Haagu so ga izročili 31. maja 2011.
Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra lani. Na njem je Mladić vztrajno trdil, da je le vodil bosanske Srbe pri uresničevanju njihove legitimne pravice, sodišče pa omalovaževal kot pristransko in v službi Nata. V Republiki Srbski medtem za mnoge še vedno velja za junaka.
Tožilstvo je za Mladića zahtevalo dosmrtni zapor, pričakovati pa je, da bo obsojen na vsaj 40 let zapora.
Pričakovanja: vsaj 40 let zapora
Karadžića, ki je bil ob Mladiću glavni odgovorni za genocid v Srebrenici, je marca lani sodišče obsodilo na 40 let zapora. Obsojen je bil v desetih od 11 točk obtožnice - tako za genocid v Srebrenici kot tudi za obleganje Sarajeva in zajetje talcev, ne pa tudi za genocid v nekaj drugih občinah v BiH.
Ker gre za iste obtožbe in verjetno podoben dokazni material, je tudi za Mladića pričakovati najmanj obsodbo na 40 let zapora, čeprav žrtve pričakujejo najvišjo mogočo kazen v Haagu - dosmrtni zapor, ki ga je zahtevalo tožilstvo. Zahtevalo ga je tudi za Karadžića, ki se je na sodbo že pritožil.
Zaradi genocida v Srebrenici je haaško sodišče na dosmrtni zapor do zdaj obsodilo le tri visoke častnike bosanskih Srbov, tesne sodelavce Mladića - generala Zdravka Tolimirja, načelnika za varnost zloglasnega Drinskega korpusa Vujadina Popovića ter Ljubišo Bearo, načelnika za varnost v štabu vojske.
1