Zakaj se redimo in kaj lahko storimo?

"Evolucijsko smo ljudje nagnjeni k debelosti. Hrepenenje po energijsko bogati hrani in želja po počitku sta instinktivno vcepljeni vedenji, ki sta človeški vrsti omogočili razvoj in preživetje skozi milijone let. Ker danes živimo v obdobju izobilja, ko imamo na razpolago več hrane/energije, kot je potrebujemo, je ekstremna debelost oz. čezmerna telesna teža ena od težav, ki pestijo novodobnega človeka," je sprva pojasnil Eduard, ki poudarja, da je za uspešno hujšanje pomembno predvsem dvoje.

"Urejene prehranjevalne navade in ustrezna telesna aktivnost oz. trening, pri čemer urejene prehranjevalne navade nosijo levji delež uspeha. Ne obstaja namreč zvrst telesne aktivnosti, ki bi lahko kljubovala slabim prehranjevalnim navadam. Veliko se govori o tem, kaj je treba jesti za uspešno hujšanje, predvsem pa se premalo govori o tem, kako je treba jesti. O tem, kako različna makrohranila v različnih medsebojnih razmerjih v telesu sprožijo različne metabolne in kemijske procese. Človeško telo je lahko v dveh stanjih. V stanju gradnje ali stanju razgrajevanja. Če želimo kakovostno shujšati, moramo telo spraviti v stanje razgrajevanja. To je stanje, v katerem telo ohranja mišično maso, maščobno maso pa izgublja."

Za vse je "kriv" inzulin

"Metabolno osnovo v telesu, ki bo določila, ali bo šlo telo v fazo gradnje ali razgradnje, pa določa hormon inzulin. Če se ga sprosti veliko, se bo telo lažje gradilo, če se ga sprosti manj, pa se bo lažje razgrajevalo. Vprašanje se torej glasi, kaj vpliva na raven hormona inzulina. Različna makrohranila imajo različen vpliv na inzulin. Beljakovine in maščobe na inzulin vplivajo mnogo manj kot ogljikovi hidrati. Če želimo kakovostno shujšati, moramo upoštevati naslednja dejstva," je pojasnil Eduard.

"Beljakovine in maščobe so za telo esencialna makrohranila, ki imajo poleg vitalnih funkcij (so gradniki in strukturni elementi) tudi funkcijo vira energije. Telo jih za normalno, zdravo delovanje nujno potrebuje. In ker jih telo ne zna proizvesti samo, jih moramo nujno vnašati oz. jih ne smemo izpuščati v obrokih. Ogljikovi hidrati pa so neesencialna makrohranila in predstavljajo izključno vir energije. Da bi v telesu zagotovili metabolne procese, ki bodo poskrbeli za učinkovitejšo razgradnjo maščobe, so potrebna ustrezna medsebojna razmerja makrohranil. Zagotoviti moramo nujno potrebno količino beljakovin, znižati delež ogljikovih hidratov in povišati delež maščob. Zadnje je nujno potrebno zaradi zagotavljanja zadostne količine energije (ni občutka stradanja, kar je pri hujšanju velika težava) in prehoda telesa na alternativni vir energije, maščobni vir."

"Je to LCHF, ketonska dieta, beljakovinska dieta? Beljakovinska zagotovo ni, saj so prisotna tudi preostala makrohranila. Preostalo pa si lahko razlagate, kakor želite, kajti dejansko ne gre za nič drugega kot za manipulacijo medsebojnih razmerij makrohranil, kjer pa se nobeno makrohranilo ne izloči. Primernost uporabe? Če se konvencionalnemu svetu zdi 'primerna' visokohidratna dieta, je vprašanje, vezano na primernost zgoraj omenjenega spreminjanja razmerja makrohranil, nekoliko hipokratsko."

"Komu bi odsvetoval prehranjevanje s takim razmerjem makrohranil? Osebam, ki imajo okvare v presnovi maščob, in oslabljenim osebam, ker zamenjava prehrane lahko prinese začasen stres za telo."