SiolNET. Novice Zdravje za jutri
Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb
  • Messenger
  • Messenger

Kadrovska okrepitev v UKC Maribor, ki napoveduje nov mejnik v zdravstvu

Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb

Visoka tehnologija in umetna inteligenca v medicini nista nekaj novega, saj sta nepogrešljivi pri operacijah, v rehabilitaciji, pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni. Avtomatizacija je dosegla vse pore našega življenja in umetna inteligenca bo kmalu postala nepogrešljiv del kliničnega okolja in celo zdravljenja v bolniških sobah.

Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru so v sodelovanju s tamkajšnjo filozofsko fakulteto in UKC Maribor razvili robota za podporo pri oskrbi bolnikov v bolnišnici. Poimenovali so ga Frida. | Foto: Marko Vanovšek Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru so v sodelovanju s tamkajšnjo filozofsko fakulteto in UKC Maribor razvili robota za podporo pri oskrbi bolnikov v bolnišnici. Poimenovali so ga Frida. Foto: Marko Vanovšek

V Mariboru so vedno bližje pomembnemu mejniku v medicini in zdravstveni negi. Končuje se testno obdobje, v okviru katerega se sodelavci UKC Maribor in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru spoznavajo z novo delovno silo in jo pripravljajo na samostojno opravljanje določenih nalog.

Dr. Vojko Flis: "Prisotnost humanoidnega robota v kliničnem okolju je prvi takšen primer v svetu:" | Foto: STA Dr. Vojko Flis: "Prisotnost humanoidnega robota v kliničnem okolju je prvi takšen primer v svetu:" Foto: STA UKC Maribor ima namreč že nekaj mesecev zanimivo sodelavko: humanoidno robotko z imenom Frida, ki se jim je priključila v okviru mednarodnega projekta HosmartAI – robot v zdravstvu. V klinično okolje je niso poslali z namenom, da bi nadomestila človeški stik in prevzela naloge zaposlenih, ampak da bi z umetno inteligenco podprla delo zdravstvenega in medicinskega osebja. Vodja projekta HosmartAI je dr. Vojko Flis.

Svetovni prvaki: prva humanoidna robotka s poslanstvom v zdravstvu

Frida govori slovensko, uporablja geste, zaznava uporabnika in njegova čustva, iz pogovora s človekom zna razbrati, kako se človek počuti. Za zdaj se uči opravljati različne meritve. | Foto: Žiga Intihar Frida govori slovensko, uporablja geste, zaznava uporabnika in njegova čustva, iz pogovora s človekom zna razbrati, kako se človek počuti. Za zdaj se uči opravljati različne meritve. Foto: Žiga Intihar

Gre za prvo humanoidno robotko pri nas, ki so jo sicer izdelali v Franciji, njen idejni oče oziroma "programer" pa je dr. Izidor Mlakar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru. Sodelavko zdravstvenega osebja smo prvič videli lani oktobra na 10. strateški konferenci Vrednost inovacij, ki jo je organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (FarmaForum).

Frida je visoka 1,3 metra in tehta 28 kilogramov, ima kolikor toliko človeško podobo in se za zdaj uri v kliničnem okolju. Govori slovensko, uporablja geste, zaznava uporabnika in njegova čustva, iz pogovora s človekom zna razbrati, kako se človek počuti, zmore prepoznati znake anksioznosti in depresije. Odzove se na ime, tudi v primeru, da se ljudje pogovarjajo o njej, sliši in prihiti. Lahko pa je namesto tega vodena daljinsko. Iz psiholoških in socialnih razlogov pa Frida za zdaj dela v tandemu in pod nadzorom odgovorne osebe, saj se še vedno uči. "Ko se bo dovolj dobro naučila, pa se bo ob prisotnosti te 'varovalke' začel tudi drugi pilotski projekt – delo v nadzorovanem okolju z bolniki, kar je za zdaj prvi takšen projekt na svetu," je ob sprejemu Fride v UKC Maribor povedal Vojko Flis.

Glede na to, da se bo robotka znala tudi pogovarjati, jo pripravljajo tudi na to opravilo. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so v sodelovanju z oddelkom za psihologijo razvili vprašanja, ki jih robotka postavlja pacientu.

Dr. Izidor Mlakar: "Do novembra bomo spremljali, kako se Frida odziva in kakšno je njeno vedenje, jo učili in navajali na delo v bolnišničnem okolju." | Foto: Žiga Intihar Dr. Izidor Mlakar: "Do novembra bomo spremljali, kako se Frida odziva in kakšno je njeno vedenje, jo učili in navajali na delo v bolnišničnem okolju." Foto: Žiga Intihar

K pacientu prvič novembra

Od maja poteka prilagajanje gibanja robotke v bolnišničnih prostorih in testiranje govornega modula v bolnišničnem okolju. Frida se bo med paciente podala v začetku novembra. Vključevala se bo v delo na dveh oddelkih klinike za kirurgijo, in sicer oddelku za torakalno kirurgijo in kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo. Najprej bo delala v bolnišnični sobi s štirimi pacienti.

"Robota testiramo, kako deluje skupaj z bolnišničnim osebjem, ki je prav tako vključeno v študijo. Zdaj spremljamo, kako se Frida odziva in kakšno je njeno vedenje. Osebje je robotko sprejelo dobro, res pa je, da so vsi, ki z njo delajo, že dalj časa vključeni v ta projekt," je povedal dr. Izidor Mlakar.

Človeški stik med pacientom in zdravstvenim osebjem je nekaj tako enkratnega in dragocenega, da tega ne bi mogli nadomestiti z nobenim robotom ali drugo umetno tvorbo. To niti ni bil namen snovalcev prvega humanoidnega robota za delo v zdravstvu pri nas. | Foto: Človeški stik med pacientom in zdravstvenim osebjem je nekaj tako enkratnega in dragocenega, da tega ne bi mogli nadomestiti z nobenim robotom ali drugo umetno tvorbo. To niti ni bil namen snovalcev prvega humanoidnega robota za delo v zdravstvu pri nas.

Dragocenost povezanih podatkov o pacientih

Cilj testnega obdobja je, da bi se izučila v opravljanju meritev in zbiranju podatkov o pacientih, ki bi jih potem posredovala zdravstvenemu osebju. Tako bi zdravnik ali medicinska sestra dobila več podatkov v realnem času. Podatki, ki bi bili povezani z drugimi podatki v bolnišničnem sistemu, bi bili še posebej dragoceni, saj bi medicinskemu osebju omogočali lažje sprejemanje odločitev o zdravljenju.

S Frido bo zdravstveno osebje hitreje prišlo do podatkov o pacientu. | Foto: STA/Andreja Sršen Dobaj S Frido bo zdravstveno osebje hitreje prišlo do podatkov o pacientu. Foto: STA/Andreja Sršen Dobaj

Poleg merjenja temperature bo njena naloga tudi spraševanje po pacientovem počutju in prikaz razgibalnih vaj za pacienta. Vidijo jo tudi kot povezovalni člen med pacienti in njihovimi svojci, ko je treba vzpostaviti elektronsko komunikacijo in komunicirati na daljavo. Digitalno manj ozaveščenim bi lahko pomagala tudi pri uporabljanju spleta. S Frido bodo opazovali tudi, kako se bodo ljudje odzvali na robota, ki je nekoliko podoben človeku.

Pred Frido je velika naloga, a ji bo kmalu na pomoč priskočil Smiljan

Fridin prvi obisk pri pacientu na novinarski predstavitvi v UKC Maribor. | Foto: STA/Andreja Sršen Dobaj Fridin prvi obisk pri pacientu na novinarski predstavitvi v UKC Maribor. Foto: STA/Andreja Sršen Dobaj

S Frido bo mogoče slediti viziji odprte in celovite platforme, kjer bi lahko različne vidike umetne inteligence umestili v klinično oskrbo. Inovativni sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci (robotika, veliki podatki, strojno učenje, avtonomni sistemi, pogovorni agenti itd.), so do zdaj pokazali velik potencial, vendar je njihova učinkovita uporaba pri zagotavljanju zdravja in oskrbe odvisna od njihove uspešne integracije in sprejemanja znotraj zdravstvene in negovalne ustanove, kot so bolnišnice, centri za primarno oskrbo in domovi za ostarele.

HosmartAI je eden največjih evropskih raziskovalnih projektov na področju razvoja tako imenovanih pametnih bolnišnic. V njem sodeluje 24 partnerjev iz 13 držav.

Namen projekta je vzpostavitev močnega, učinkovitega, trajnostnega in vzdržljivega sistema evropskega zdravstvenega varstva. Pomemben vidik tega projekta je študija o tem, kako se ljudje, tako bolniki kot bolnišnično osebje, odzivajo na humanoidne robote.

Skupna vrednost projekta HosmartAI je okoli deset milijonov evrov, od tega okoli 300 tisoč evrov pripade UKC Maribor in univerzi. V prihodnje načrtujejo, da Frida dobi še partnerja Smiljana. Projekt je stoodstotno financiran s strani Evropske unije v okviru programa Horizon 2020.

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (FarmaForum) združuje vodilna svetovna farmacevtska podjetja in je predstavnik inovativne farmacevtske industrije v Sloveniji.

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb je zaupanja vreden partner na področju zdravil, zdravja in zdravstva.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin