Tanja Fajon: Stranka Levica bo v tej situaciji morala narediti nov premislek #video

Foto: Bojan Puhek Tanja Fajon je rojena 9. maja 1971 v Ljubljani. Na fakulteti za družbene vede v Ljubljani je diplomirala iz novinarstva. Opravila je tudi podiplomski študij mednarodne politike na Univerzi v Parizu in podiplomski študij menedžmenta na IECD Bled. Kot novinarka je delala na Radiu Glas Ljubljane, pri dnevnem časopisu Republika in na RTV Slovenija. Leta 2001 je postala dopisnica RTV Slovenija. To delo je opravljala do leta 2009, ko je bila na listi stranke SD izvoljena za evropsko poslanko. Trenutno je sredi svojega tretjega mandata. Vodenje Socialnih demokratov je prevzela leta 2020 po odstopu predsednika stranke Dejana Židana.

V zadnjih tednih svet pretresajo kruti prizori ruske invazije v Ukrajino. Njen predsednik Volodimir Zelenski zahodne države zato prosi za več vojaške pomoči. Bi morale ZDA, Nato in Evropska unija še bolj odločno z orožjem pomagati Ukrajincem?

Ostro obsojam rusko invazijo v Ukrajini in pobijanje nedolžnih civilistov. Putin ne izbira ciljev. To je zdaj jasno. Zame je vojni zločinec, ki bo moral odgovarjati pred kazenskim sodiščem. Zahodne države, Evropa zelo enotno pomagajo na eni strani čim prej po mirni poti in z dialogom končati vojno v Ukrajini, po drugi strani pa pomagajo tudi s pošiljanjem orožja.

Dejstvo je, da zahodne zavezniške sile zveze Nato vztrajajo, in prav je, da se ne bodo vmešavale v ukrajinski prostor, saj bi vsako takšno vmešavanje zaveznic lahko vodilo v tretjo svetovno vojno. To je velika nevarnost. 

A poleg varnostnih tveganj za celo Evropo smo tudi na pragu izjemne humanitarne krize, ko bo v Evropsko unijo prihajalo vsak dan več beguncev, ki jim bomo morali pomagati. Izzivi bodo torej tudi socialni. Podražitve hrane bodo zamajale evropsko gospodarstvo, prihaja pa tudi do kibernetskih groženj s hibridnimi napadi.

Novice Rado Pezdir: Tudi če Putin jutri kapitulira …

"Ni vse v oboroževanju, vzporedno krepimo solidarnost, dialog, demokracijo," ste pred dnevi zapisali na Twitterju. Ampak kot se zdaj kaže v Ukrajini, se je treba za vrednote, ki ste jih našteli, včasih tudi odločno boriti z orožjem, drugače pridejo avtokrati, kot je Vladimir Putin, in jih poteptajo.

Svet se je spremenil, postal je nevaren in nepredvidljiv. Pred tremi tedni si v Evropi nismo znali predstavljati, da bo izbruhnila vojna na naših tleh. V zadnjih desetletjih, odkar imamo Evropsko unijo, in še dlje je Evropa celina miru in blagostanja. Razen krvavih vojn na Zahodnem Balkanu si res nismo predstavljali vojne na evropskih tleh. To seveda sproža številne nove razmisleke, kako zagotoviti varnost ljudem. Gre za obrambna, pa tudi energetska in socialna tveganja. Varnost ni samo v oboroževanju. Več orožja pomeni tudi več vojn in nasilja.

Mi moramo predvsem narediti vse, da zagotovimo čimprejšnjo ustavitev vojne v Ukrajini. Moramo se zavedati razsežnosti, ki jih bo imela humanitarna katastrofa. Že danes imamo v državah članicah EU tri milijone beguncev iz Ukrajine, prizadetih pa jih je več kot 12 milijonov. Od teh treh milijonov jih je samo na Poljskem skoraj dva milijona, kar je veliko več, kot smo jih imeli v celotni EU v letih 2015 in 2016, ko smo imeli hudo begunsko krizo. To bo za naš sistem socialni izziv. Posledice na evropsko gospodarstvo že čutimo.

EU se je odzvala izjemno enotno, solidarno in povezano, tudi s štirimi obsežnimi paketi sankcij zoper ruski režim, ki so nujno potrebne, da bi izolirale predsednika Putina, njegove oligarhe in njihovo premoženje. Vzporedno s tem pa se čutijo tudi že posledice na evropsko gospodarstvo. 

Mi smo v začetku leta po epidemiji covid-19 videli, da se gospodarstvo postavlja na noge, da okreva, da bo rast evropskega gospodarstva štiriodstotna, zdaj pa je jasno, da smo v slabši situaciji kot ob začetku epidemije. Zaradi podražitve cen energentov in hrane se nam lahko obeta tudi stagflacija. Na ravni Slovenije in EU bo potreben skupni razmislek, kako sestaviti energetski nacionalni načrt, kako blažiti podražitve hrane in kako zavarovati naše ljudi, ne samo v varnostnem smislu, ampak tudi naše gospodarstvo pred hibridnimi grožnjami s krepitvijo kibernetske varnosti.

Izzivi, ki so pred nami, so izjemni. Smo se pa v sredo na predsedstvu vseh socialdemokratskih strank Evrope pogovarjali o tem, da je zdaj tudi trenutek, ko vidimo evropske težnje držav v soseščini, ki potrebujejo našo pomoč. Ukrajincem moramo absolutno pomagati. EU lahko skozi to novo enotnost, ki je posledica vojne v Ukrajini, prestavimo v višjo prestavo politične unije in skupaj odločamo o naši prihodnosti.

Bi tudi vi, če bi bili predsednica slovenske vlade, z obiskom Kijeva izrazili podporo Ukrajini, kot je to storil Janez Janša skupaj s poljskim in češkim premierjem?

Če rečemo, da je pogumno dejanje, da so se predsedniki odpravili na vojno območje, moramo reči tudi, da je zelo tvegano dejanje. Zaradi varnostnih tveganj, pa tudi zaradi sporočila. Premierji namreč niso bili usklajeni z institucijami EU in so na pot odšli na lastno pest, brez mandata. Zato so bili evropski odzivi na to pot mešani. Zagotovo pa je to sporočilo solidarnosti predsedniku Zelenskemu in ljudem v Ukrajini simbolično zelo pomembno. 

Kar se tiče solidarnosti, lahko največ naredimo kot posamezniki. K nam beži veliko žensk in otrok. Veliko solidarnost lahko pokažemo s tem, da sprejmemo koga na dom in da se iskreno zavežemo k pomoči, in pa da seveda skupaj kot usklajena politika v Sloveniji, kar na žalost danes nismo, iščemo rešitve, kako zaščititi in pomagati tudi našemu gospodarstvu in našim ljudem.

"Že danes imamo v državah članicah EU tri milijone beguncev iz Ukrajine, prizadetih pa jih je več kot 12 milijonov. Od teh treh milijonov jih je samo na Poljskem skoraj dva milijona, kar je veliko več, kot smo jih imeli v celotni EU v letih 2015 in 2016, ko smo imeli hudo begunsko krizo." Foto: Bojan Puhek

Generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je bil imenovan v času Cerarjeve vlade, v kateri ste bili tudi Socialni demokrati, je tik pred invazijo potoval v Rusijo in tam podpisal sporazum o sodelovanju z njihovim tožilstvom, nekdanji predsednik Milan Kučan pa je po invaziji dejal, da so pri taki stvari krivde vedno deljene. Vse to nekako kaže na naklonjenost slovenske levice ruskim oblastem.

Vojna je. Ne gre za našo politiko leve ali desne. Gre za ljudi, ki umirajo. Gre za agresijo, ki jo ta trenutek izvaja Putin. Treba se je zavedati, da je leta rušil demokracijo v Rusiji, da je leta omejeval svobodo medijev in nevladne organizacije, da se je sprl z marsikaterim zahodnim voditeljem, da je financiral, tudi v času evropskih volitev, režime na evropskih tleh, ki rušijo evropske vrednote. Marine Le Pen, Matea Salvinija, Viktorja Orbana in tako naprej. Tudi do Slovenije so prišli takšni finančni tokovi.

Seveda se je treba spomniti, zakaj pride do takih vojn. Ko imaš, kot danes gledamo v Moskvi, politika, ki ima izrazite avtoritarne težnje, rušitelja demokracije, ne pa branitelja, glasnika vojne, ne pa miru. To so stvari, ki me danes skrbijo. Treba je analizirati in opozarjati, zakaj do takšne vojne pride.

Krivda je lahko deljena, a gre za rusko agresijo predsednika Putina. Tu ni ne dileme ne opravičevanja.  

Kako bo vojna v Ukrajini vplivala na vašo predvolilno kampanjo? Vse stranke ste verjetno računale, da bo v kampanji fokus na notranjepolitičnih temah, a bo na koncu Ukrajina ena osrednjih točk. So se vam stvari zaradi tega kaj obrnile na glavo?

Sem tudi evropska poslanka in tesno povezana z voditelji evropskih socialdemokratskih strank. Ker že 20 let delujem v mednarodnem prostoru, me te dni zaposluje predvsem skupno iskanje rešitev za vsa tveganja, ki so pred nami, tako varnostna, energetska, socialna in humanitarna. Praktično vsak dan se z evropskimi voditelji moje politične družine in tudi sicer v Bruslju pogovarjam o tem, kakšni izzivi nas čakajo in kako jih skupaj naslavljati.

Ja, zagotovo to spremeni del kampanje, v delu zunanje politike, varnosti in njunih vplivov. Imamo vojno na evropskih tleh in svet se je spremenil. A cilji, ki smo si jih zastavili za prihodnost, kako zagotoviti javno zdravstvo in šolstvo, kako mladi generaciji zagotoviti stanovanja, kako zagotoviti socialno pravičen zeleni prehod in varno okolje, so enako pomembni kot prej in ostajajo del kampanje. Zdaj je treba še temeljiteje narediti ponoven resen razmislek, strateški, strokovni in finančni, kako bomo državo vodili naprej. 

To je res odgovornost celotne politike. Iskreno obžalujem, da kot predsednica ta hip najmočnejše opozicijske stranke s povabilom predsedniku vlade in države dvakrat nisem uspela doseči, da skličeta celoten politični vrh parlamentarnih strank, tako vladnih kot opozicijskih, in stroke, da bi skupaj iskali rešitve za naslavljanje teh vprašanj. To je njuna odgovornost. Zelo sem presenečena in razočarana nad to izključevalno in nespametno politiko. Namesto da bi se zdaj, ko imamo novo varnostno situacijo, povezali in pomirili ljudi, ki jih skrbi. Cene energentov in hrane se dnevno višajo, ljudje pa nimajo odgovorov.

Novice Šok: Resni.ca dohiteva Levico, ki s SAB leti iz DZ

Kot predsednica SD ste podpisali dogovor o povolilnem sodelovanju tudi z Levico, ki se zavzema za izstop države iz Nata in ki nasprotuje oboroževanju Slovenske vojske. Boste izvajali takšno varnostno in obrambno politiko, če na volitvah dobite večino in sestavite vlado?

S strankami demokratične opozicije danes zelo dobro sodelujem. Predvsem s predsedniki se redno srečujemo in usklajujemo programske točke. Imamo iste vrednote, ki jih želimo zagovarjati v prihodnji vladi po volitvah. Naš povolilni sporazum postavlja predvsem temelje drugačne politike – vračanja normalnosti, spoštljivosti in dostojanstva ljudem. 

Ključna vprašanja, ki nas povezujejo, so javno zdravstvo in šolstvo ter drugačno upravljanje s financami. Danes smo državljani zadolženi za 20 tisoč evrov na osebo, imamo izjemno slabo stanje javnih financ, ljudem se v predvolilnem času neodgovorno delijo velike bomboniere, kot sami pravijo na vladni strani. Te dolgove bo treba tudi odplačati. To bo veliko breme za naslednjo vlado in za naslednje generacije. 

Vprašanja, kot so članstvo v Natu in oboroževanje, so vprašanja za Levico, za katero mislim, da bo v tej situaciji morala narediti nov premislek. Ko bomo delali koalicijsko pogodbo, pa bo treba ta vprašanja jasno opredeliti.

V preteklosti smo mediji poročali o finančnih izgubah in dolgovih vaše stranke. Socialni demokrati ste leto 2020 končali s 686 tisoč evri izgube in 580 tisoč evri dolgov. Kakšno je danes finančno stanje Socialnih demokratov?

Seveda imamo zaradi preteklih izgub, ki mi jih ni treba skrivati, najeto posojilo, ki ga redno odplačujemo. Veliko informacij je žal napačnih ali pa gre za zavajanje javnosti. Lahko povem, da smo imeli glavnico konec leta 2021 približno 300 tisoč evrov. Stranka ima dobrih deset tisoč evrov posojila za vozilo in kratkoročne obveznosti do dobaviteljev. 

Ampak še enkrat, konkretne številke na dan 31. decembra 2021 absolutno niso zaskrbljujoče. Dolgove redno odplačujemo, finančno stanje smo v letu ali dveh močno popravili, je pa seveda zdaj pred nami kampanja. V našem finančnem poslovanju ni nobenih nepravilnosti, tako da jaz zelo samozavestno, s prenovljeno ekipo na sedežu stranke in z zelo močno mrežo vstopam v volitve. S podporo ljudi in naših terenskih akcij, kar smo dokazali v preteklosti, smo pripravljeni, da na volitvah zmagamo.

Ste poplačali vse neplačane račune iz preteklih volilnih kampanj?

Kolikor imam informacij iz naše finančne službe, so vsi računi poravnani.

"Jaz se ne bojim novih obrazov. Na te volitve sem zelo pripravljena. Sem tudi zelo samozavestna, ker vem, da smo v stranki SD, vsaj v zadnjih dveh letih, odkar ji predsedujem, naredili precejšnje spremembe." Foto: Bojan Puhek

Na Siol.net smo objavili plače v vzgoji in izobraževanju za mesec december, pri čemer smo ugotovili, da izstopajo predvsem nekateri visokošolski učitelji z več kot desettisoč evri bruto plače ter posamezni pomočniki ravnateljev in učitelji z več kot pet tisoč evri bruto. Vaš komentar?

Po tej objavi je bilo veliko demantijev in iz teh demantijev je razvidno, da so podatki o plačah v šolstvu, ki ste jih objavili, napačni. Bruto plače zaposlenih na primorski univerzi, denimo, so bile, kot sem videla, podvojene. Številnim bruto plačam so prišteti dodatki za delovno uspešnost za polovico ali pa za celo lansko leto. Pred objavo bi bilo seveda treba preveriti, kaj je dejansko mesečna plača in kaj so dodatki. Sicer hitro pride do zavajajočih informacij in negodovanja med ljudmi. Demantiji, ki ste jih dobili na objave, kažejo prav to. 

Bi pa predvsem želela reči, da želimo socialni demokrati resnično najboljši javni šolski sistem za naše otroke, zato potrebujemo motivirane, zadovoljne in cenjene ljudi, ki delujejo v izobraževalnem sistemu. Podpiramo njihov boj, ko gre za prihodnost. Dejstvo pa je, da je sedanja vlada z enostranskimi potezami v korist peščice privilegiranih poklicnih skupin razdrla enotni plačni sistem. Mi tega ne bi naredili. Vodili bi vključujoč dialog s socialnimi partnerji, z vsemi skupinami zaposlenih in na temelju solidarnosti skupaj tako z delodajalci kot delojemalci poiskali najboljšo rešitev. 

S tem podiranjem enotnega plačnega sistema je bilo ustvarjenih veliko krivic. Tudi zato smo imeli v zadnjih tednih kar nekaj stavk, tako zdravstvenega osebja kot tudi zdaj zaposlenih v izobraževalnem sistemu.

Pri bruto plačah v izobraževanju, ki smo jih objavili, gre za uradne podatke ministrstva za javno upravo, ki seveda vključujejo vse izplačane dodatke. Kolikor vem, je bila napaka mogoče zgolj pri Univerzi na Primorskem, sicer pa so vsi podatki o izplačanih plačah točni in držijo.

Še enkrat, bilo je veliko demantijev na objave, ki so objavljeni in preverljivi. Izpostavila sem primorsko univerzo, kjer so bili bruto zneski podvojeni. 

Tudi sama imam svojo izkušnjo. Ko se objavljajo plače evropskih poslancev, nikoli ne zasledim pravilnega podatka, ne bruto, ne neto, ne davkov, ki jih plačujemo. Prišteti so običajno dodatki, ki jih poslanec ali poslanka nikoli ne vidi, ampak so namenjeni za zaposlene, za upravljanje pisarne in podobno, zato bi jaz bila pri uporabi podatkov previdna, ker se manipulacije pogosto dogajajo na račun ljudi, ki pošteno delajo. In s tem se zavaja javnost, zaposlenim pa dela krivice.

Kakšni pa so pravilni podatki o vaši plači?

Dovolj je, da odprete spletno stran Evropskega parlamenta. Tam so zapisani ažurni podatki o plači, ki je enaka za vse poslance Evropskega parlamenta. Moja neto plača znaša nekaj čez sedem tisoč evrov. Od tega plačujem davek v Sloveniji v višini skoraj 1.300 evrov in davek v EU, tako da pridem nekaj pod šest tisoč evrov neto plače. Drugih dodatkov ni. Čisto točne številke pa lahko preverite na spletu. Tako plačo ima vseh osem poslancev iz Slovenije. 

Novice Zdravko Počivalšek: Ko to povem v tujini, me gledajo in ne verjamejo

Ostanimo še naprej pri plačah. Robert Golob je na čelu Gen-I leta 2020 prejel 214 tisoč evrov neto, bruto pa verjetno še enkrat toliko denarja. Si je zaslužil takšne prihodke?

Ne zdi se mi higienično, da bi komentirala plačo gospoda Goloba. Lahko komentiram zgolj svojo plačo. Dejstvo pa je, da moramo imeti, ko gre za porabo javnega oziroma državnega denarja, zelo transparenten sistem, da ljudje vedo, kdo je, kaj zaslužil in ali je to upravičeno.

"Težko je ocenjevati dobiček monopolnega podjetja, pa tudi uspehe direktorja, ki pač vodi monopol," je o Robertu Golobu dejal predsednik strokovnega sveta SD za gospodarstvo Sandi Češko. Se strinjate z njim?

Slišala sem to izjavo. Verjamem, da imata oba izvrstna gospodarstvenika in podjetnika veliko dobrih izkušenj, predvsem pa veliko znanja. Vsak je na svojem področju dober. Rezultate naj ocenjujejo tisti, ki so za to odgovorni. Še enkrat pa poudarjam, da naj bo poraba javnega, državnega denarja res transparentna. 

"Moja neto plača znaša nekaj čez sedem tisoč evrov. Od tega plačujem davek v Sloveniji v višini skoraj 1.300 evrov in davek v EU, tako da pridem nekaj pod šest tisoč evrov neto plače. Drugih dodatkov ni. Čisto točne številke pa lahko preverite na spletu. Tako plačo ima vseh osem poslancev iz Slovenije." Foto: Bojan Puhek

V zadnjem desetletju vas je Socialne demokrate na levici vedno zasenčil nov obraz, ki se je pojavil tik pred volitvami oziroma so ga, kot pravijo nekateri, lansirali strici iz ozadja. Se bojite, da se vam bo tokrat zgodilo isto?

Jaz se ne bojim novih obrazov. Na te volitve sem zelo pripravljena. Sem tudi zelo samozavestna, ker vem, da smo v stranki SD, vsaj v zadnjih dveh letih, odkar ji predsedujem, naredili precejšnje spremembe. Pomladili smo ekipo in jo prenovili. Naredili smo zelo dobre strokovne svete in spisali načrt, kako upravljati z državo naslednjih deset let skupaj s civilno javnostjo in stroko. 

Smo resna in odgovorna stranka. Imamo izjemno močno mrežo na terenu. V četrtek smo na konvenciji potrdili kandidatne liste. Prvič v zgodovini stranke imamo na listi skoraj 49 odstotkov kandidatk, torej skoraj polovico žensk, in 13 odstotkov mladih iz Mladega foruma. Če nam torej danes kdo očita nek nahrbtnik iz preteklosti, lahko rečem, da mi je uspelo že veliko stvari spremeniti. Je pa SD tudi stranka z dolgo tradicijo in veliko izkušnjami. 

Novi obrazi v prostoru so vedno dobrodošli, se pa morajo izkazati. Podobni eksperimenti v preteklosti so imeli slabe zaključke. Zelo številčno so uspeli vstopiti v DZ, toda razen redkih izjem niso uspeli ostati na političnem prizorišču dlje od mandata ene vlade. To seveda nakazuje tudi na neko stalno nezadovoljstvo volivk in volivcev in tudi na nezaupanje v politike.

Trudim se ugotoviti, zakaj politika ne dobi nazaj zaupanja volivk in volivcev in kako ljudem povrniti zaupanje, da delamo zanje. Mislim, da bomo to politiki najlažje dokazali s svojim ravnanjem, s svojo držo, s svojo moralno in etično odgovornostjo. Na koncu pa bodo ljudje odločali, komu bodo dali glas.

Glede na vse zamere med predsednicami in predsedniki levih strank, ki se vlečejo še iz Šarčeve vlade, in glede na to, da se je zdaj pojavil še en močan akter na levici, torej Robert Golob, kako si sploh predstavljate sodelovanje v koaliciji? Bomo po volitvah dobili "antijanša" vlado, ki ne bo sposobna izpeljati nobenega večjega projekta?

Jaz sem prepričana, da bomo več kot sposobni. Bomo boljši, ker bomo spoštovali ljudi in jim vrnili dostojanstvo. To so naše vrednote, ki jih delimo vse stranke. Ne širimo sovraštva in ne žalimo ljudi. Ne želimo ukrepov, ki bodo posegali v človekove pravice, rušili zakonodajo in ustavo, kar danes počne vlada.

Verjamem, da bomo lahko delali skupaj in boljše. V vsaki politiki so vedno nesoglasja. Treba je iskati kompromise. To je spretnost dobre politike. Smo suverene stranke, vsaka s svojim programom. Ljudje imajo radi in spoštujejo demokracijo. Celo več. Mislim, da v Sloveniji tri četrtine Slovenk in Slovencev želi in potrebuje socialno državo in želi in potrebuje demokracijo, zato je čas, da se socialna demokracija vrne.

Težav s kakršnimkoli iskanjem kompromisov in sestavljanjem povolilne koalicije pa ni imel Boris Kidrič, eden najvidnejših predstavnikov povojne komunistične diktature. Gre za človeka s krvavimi rokami, ki ni bil nikoli izvoljen s strani ljudstva. Vi ste se mu šli priklonit pred njegov spomenik. Zanima me, kaj naj si ob tem vašem dejanju mislijo potomci žrtev povojnih pobojev in vseh drugih, ki so trpeli zaradi njegovega zločinskega zatiranja?

To je bilo ob 75. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v povojni osvobojeni Evropi. Torej ob obletnici ustanovitve prve slovenske vlade. Gotovo ni sporno, da se spominjamo enega od temeljev slovenske države, ki se je gradila vse od kraljevine SHS. Jaz sem ponosna na slovensko zgodovino in na Slovenijo, ki ni nastajala samo od osamosvojitve naprej. Naš narod se je že dolgo prej boril za svojo identiteto.

Ni pa to bila prva demokratično izvoljena slovenska vlada.

To je bila prva slovenska vlada v povojni osvobojeni Evropi.

Kakšno sporočilo, menite, da ste dali ljudem s tem priklonom?

Kakšno sporočilo pa je dal predsednik vlade Janša s tem, ko je šel s Slovensko vojsko polagat venec na spomenik domobranstva? Je to boljše sporočilo? Deliti narod, ne priznavati zgodovine Slovenije, da smo si z našim narodnoosvobodilnim bojem, z našimi Slovenkami in Slovenci, s hrabrostjo in pogumom zagotovili, da imamo danes svobodno Slovenijo. Vsakdo, ki želi revidirati to plat naše zgodovine, ki ne priznava slovenskega naroda in ki poveličuje stran okupatorja, ni na strani tega naroda.

Kakšen razplet pričakujete glede pobude za oceno protiustavnosti delovanja Socialnih demokratov zaradi nedistanciranja od nekdanje Zveze komunistov?

Ta pobuda je preprosto povsem navadno politično nagajanje v času predvolilne kampanje. Ne dajem ji velikega pomena. Stranka SD se je v samostojni Sloveniji modernizirala. 30 let že imamo samostojno državo. Jaz nimam nobene povezave s komunistično preteklostjo. Za razliko od recimo predsednika vlade, ki je na čelu svoje stranke že 29 let. 

Večkrat sem že povedala, da naj vsi tisti, ki naši stranki očitajo komunistično preteklost, če so iskreni, odstopijo s svojih političnih funkcij, če so sami kadarkoli imeli kakršnokoli povezavo z nekdanjo komunistično zvezo. Jaz je nisem imela in nimam tega problema. Marsikdo pa ga ima. Na čelu, ponavljam, s predsednikom vlade.

"Krivda je lahko deljena, a gre za rusko agresijo predsednika Putina. Tu ni ne dileme ne opravičevanja." Foto: Bojan Puhek

Dejan Židan je ob odstopu z vrha SD dejal, da ste vi v njegovih očeh prihodnja predsednica vlade. Javnomnenjske raziskave sicer trenutno ne kažejo, da bi se to lahko uresničilo.

Edini pravi preizkus podpore kateremukoli politiku ali političarki bodo volitve 24. aprila. Takrat bodo ljudje odločali. Te volitve bodo izjemno pomembne, verjetno najpomembnejše od osamosvojitve Slovenije.

Ker živimo v nekem novem svetu, ki je nevaren, ki je nepredvidljiv, je toliko bolj pomembno, kdo bo vodil našo državo. Pomembno je, da bo Slovenija ponovno v jedru Evrope, ki se danes povezuje, deluje enotno, krepi solidarnost in temeljne vrednote ter postavlja nov okvir za države, ki se odmikajo od tega, kar sta Madžarska in Poljska. Tudi Slovenija je žal prevečkrat na dnevnem redu problematičnih držav. Skrbi me prihodnost, če se Slovenija ne bo vrnila med zdrave demokracije. Zato bodo te volitve pomembne.

Pričakujem, da bo tokrat volilna udeležba bistveno višja, ker se je v času epidemije močno angažirala tudi mlada generacija. Tudi preko socialnih omrežij so ljudje bistveno boj aktivni kot kadarkoli prej. Zanima in tudi jezi jih, kar se dogaja v Sloveniji.

Tudi ukrepi, ki so se izvajali med epidemijo, ko je bil javni zdravstveni sistem, ki se je sicer dobro odzval, skoraj pred propadom, niso bili dobri. Bili so slabi. Predolgo zaprte šole, nesmiselni ukrepi, represija, kaznovanje mladih na mirnih protestih, spreminjanje ukrepov čez noč, skoraj najvišja umrljivost v primerjavi z drugimi državami in najnižja precepljenost. Vse to kaže, da epidemije vlada ni obvladovala dobro.

Kaj je vam osebno bolj pomembno – da na volitvah premagate Janeza Janšo ali Roberta Goloba?

Zame osebno je pomembno, da vrnemo ljudem normalnost, nov začetek, da začnemo drugače upravljati z državo, da jim vrnemo dostojanstvo in spoštovanje. Ne gre za moj lasten interes. Nisem na čelu te stranke, da bi mi bilo v življenju bolje ali pa ker bi mi bilo bolje, ko bom delovala v slovenskem političnem prostoru, ampak čutim odgovornost in poslanstvo, da zapeljemo tok naše politike in odnosa do naših ljudi na višjo raven. Da se pogovarjamo, da se poslušamo, da se razumemo in da iščemo rešitve skupaj. 

Iskreno si želim, da bi v tem času do volitev volivke in volivce uspela prepričati, da sem človek, ki ne daje praznih obljub. Da tisto, kar napovem, skušam in bom uresničila. Da sem pripravljena. Dolga leta sem delovala v mednarodnem okolju, kjer smo bili spoštljivi. Kompromise smo iskali na drugi ravni. Želim, da to spoštljivost in kulturni dialog prinesem tudi sem. Predvsem pa, da delam za ljudi.