Sobota, 19. 3. 2022, 17.52
2 leti, 8 mesecev
Rado Pezdir: Tudi če Putin jutri kapitulira …
Bo Kitajska rešila Rusijo pred gospodarskim zlomom? Kako bi bil lahko videti gospodarski zlom Rusije? Kdaj si bo rusko gospodarsko opomoglo po sankcijah? Kaj nas uči zgodovina o povezavi uničenja ekonomije s padci diktatorjev? Pojasnjuje ekonomist Rado Pezdir.
"To so najhujše sankcije mednarodne skupnosti, ki so bile vzpostavljene proti kateri državi v zgodovini," je na predavanju Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem o gospodarskih sankcijah proti Rusiji dejal profesor in ekonomist Rado Pezdir. Po njegovem mnenju bo Rusija, tudi če Putin jutri kapitulira in se invazija Ukrajine konča, potrebovala leta, da si bo gospodarsko opomogla. Kljub temu pa Pezdir ne pričakuje, da bo zaradi gospodarskega zloma ruski narod odnesel Putina s prestola. "Tudi Slobodana Miloševića niso z oblasti odnesle gospodarske sankcije in revščina med prebivalstvom," je poudaril Pezdir.
Da bi bolje razumeli, kaj čaka Rusijo in kako bo invazija na Ukrajino vplivala tudi na Slovenijo, je treba analizirati dogodke od prvega dne vojne. Seveda iz ekonomskega vidika, ki ga skoraj v celoti določajo sankcije mednarodne javnosti proti Rusiji.
- zamrznitev deviznih rezerv ruske centralne banke in sredstev ruskih bank,
- izločitev iz sistema SWIFT,
- izločitev z mednarodnih finančnih trgov,
- zamrznitev premoženja pravnih in fizičnih oseb,
- omejitev uvoza luksuznih dobrin,
- omejitve na trgih nafte in plina (ZDA in VB).
Padec rublja
Prva stvar, ki se je zgodila že prvi dan invazije Rusije, je bil ogromen padec vrednosti rublja v primerjavi s tujimi valutami. Od začetka februarja do danes je vrednost rublja izgubila okoli polovico vrednosti. "To je seveda posledica dejstva, da so vlagatelji začeli zmanjševati tveganja, povezana s svojim premoženjem, in razprodajati rubelj," pravi Pezdir, ki tudi opozarja, da je večina ruskega dolga v tujini nominiranega v ameriškem dolarju. To velja tako za dolg države kot zasebnih in javnih podjetij. "Tudi večina trgovine med Rusijo in tujino se opravi v ameriških dolarjih," opozarja Pezdir.
Skok obrestnih mer
Kaj je sledilo razprodaji rublja? Ogromna rast obrestne mere centralne banke Rusije. Februarja je obrestna mera skočila z 9,5 odstotka na 20 odstotkov. To v praksi pomeni, da je zadolževanje za ruske subjekte v državi postalo izjemno drago.
Zlom bonitetne ocene državnega dolga
Naslednji korak je bil logičen. Mednarodne bonitetne agencije so dolg ruske države dobesedno razglasile za smet in glede na ocene posameznih agencij se to kmalu ne bo spremenilo. To v praksi pomeni, da agencije menijo, da Rusija najverjetneje ne bo sposobna poplačati svojih dolgov v tujini. Samo letos pa mora Rusija vrniti za okoli 100 milijard ameriških dolarjev. "Rusi morajo dolg vrniti v večini primerov v ameriških dolarjih. Ne v rubljih," opozarja Pezdir.
Bonitetna agencija |
Bonitetna ocena |
Napoved |
Datum zadnje ocene |
Fitch |
C |
n/a |
Mar 8 2022 |
Moody's |
Ca |
negative |
Mar 6 2022 |
Moody's |
B3 |
under review |
Mar 3 2022 |
S & P |
CCC- |
negative watch |
Mar 3 2022 |
Fitch |
B |
negative watch |
Mar 2 2022 |
Eksplozija cen ruskih obveznic
Eksplodirala pa je tudi zahtevana donosnost na ruske državne obveznice, ki je zdaj pri 20 odstotkih. "To pomeni, da Rusija za vsakih 100 evrov posojila dobi le približno 80 evrov, če bi bile obveznice brezkuponske," razloži Pezdir. Kupcu obveznice pa bo čez pet ali 10 let morala vseeno vrniti 100 evrov. Vendar bo najverjetneje cena za Rusijo še narasla.
Zahtevan donos na 10-letne ruske državne obveznice
Pogrom na moskovski borzi
Pogrom pa se je po začetku invazije zgodil tudi nad delnicami na moskovski borzi. Ta sicer ni odprta že od konca februarja. "Razprodaja delnice se je zgodila zaradi dveh razlogov," pravi Pezdir. Prvič, delnice so bile ovrednotene v ruskih rubljih. Ki je pospešeno izgubljal vrednost v primerjavi s tujimi valutami. In drugič, kapital je začel iskati bolj varne naložbe, kot so delnice ruskih podjetij, katerih poslovanje je zaradi sankcij zelo oteženo.
Vrednost indeksa moskovske borze MOEX
Ruska centralna banka in pomen tujih valut
Na udaru sankcij pa je tudi centralna banka Rusije, kar 53 odstotkov njenih sredstev je namreč zamrznjenih v tujini. Ruska centralna banka ima sicer za 470 milijard evrov rezerv v tujih valutah, večinoma v ameriških dolarjih in evrih.
Tuje valute, predvsem dolarji, pa so zelo pomembne za centralno banko, saj z njimi uravnava vrednost rublja v primerjavi s tujimi valutami. Če vrednost domače valute upade, potem jo centralna banka odkupuje, obratno pa se dogaja, če vrednost domače valute naraste v primerjavi s tujimi valutami.
Centralna banka pa mora imeti tuje valute v rezervah tudi zaradi zadolževanja v tujini. Če izda obveznice v dolarjih, mora na koncu kupcem obveznic vrniti dolarje, ne rubljev. Tuje valute pa so ključne tudi za mednarodno trgovino. Podjetja in drugi subjekti, ki kupujejo dobrine in storitve v tujini, za to potrebujejo tuje valute.
Rezerve tujih valut so torej ključne za stabilnost domačega finančnega sistema, poslovanje podjetij in zadolževanje države.
Iz teorije v prakso: Kaj vse omenjeno pomeni za Rusijo?
Ko je mednarodna javnost odrezala ruske banke od svetovnih trgov kapitala, so banke ostale brez dostopa do tujih valut. Te lahko pridobijo samo pri ruski centralni banki. Tej pa je od 470 milijard rezerv ostalo samo še 47 odstotkov obstoječih rezerv. In potrebe bank so še dodatno zmanjšale rezerve centralne banke. Sledil je že omenjeni upad vrednosti rublja, saj centralna banka ni imela več dovolj tujih valut za odkup rubljev na trgu in posledično vzdrževanja tečaja domače valute.
Upad rublja poleg podjetij prizadene tudi prebivalstvo, saj upadu vrednosti domače valute sledi rast cen uvoženih dobrin. Inflacija. S tem se torej zmanjšuje kupna moč prebivalstva.
Visoka inflacija in upad vrednosti domače valute pa povzročita, da vsi akterji, od podjetij do prebivalstva, pospešeno želijo zamenjati rublje za bolj stabilno tujo valuto. "To smo videli tudi v zadnjih letih Jugoslavije, ko so vsi kupovali nemške marke," vzporednice vleče Pezdir. Vse skupaj dodatno zmanjšuje vrednost rublja in začne se začaran krog proti dnu.
Bankrot Rusije in izkušnje iz Jugoslavije
"Rusija se je zaradi pomanjkanja tujih valut tudi znašla na robu bankrota," opozarja Pezdir. Država je izdala obveznice v ameriških dolarjih in zdaj mora vrniti denar. Nima pa dovolj ameriških dolarjev, da bi lahko poplača upnike. Kremelj je sicer pred tedni dejal, da bo tuje upnike poplačal v rubljih, vendar obveznice ne nosijo klavzule, da je mogoče poplačilo v rubljih. Če pogledamo aktualno dogajanje, bi morala Rusija ta teden poplačati za 177 milijonov dolarjev kuponov oziroma obresti lastnikom obveznic. Vendar ponudbe Rusije, da poplača zapadle obveznosti v rubljih, lastniki obveznic niso sprejeli. Rusija ima zdaj 30 dni časa, da "najde" 177 milijonov ameriških dolarjev. V nasprotnem primeru se zgodi bankrot.
"Ko nas uči zgodovina, sledi razprodaja obveznic," naslednje korake opiše Pezdir. Obstoječi lastniki obveznic želijo dobiti vsaj nekaj denarja in zato najdejo kupce, ki so jih pripravljeni kupiti. Vendar le s popustom. Kot je bilo omenjeno na začetku članka, je trenutna zahtevana donosnost za ruske obveznice 20 odstotkov. Novi kupci ruskih obveznic bodo od obstoječih lastnikov zahtevali še večji popust oziroma večjo donosnost. "Saj je verjetnost, da Rusija denarja ne bo vrnila, velika. In vsak dan večja, dokler se ne bo končala invazija," pravi Pezdir.
"Podobna zgodba se je odvila, ko je razpadla Jugoslavija. Dolg Jugoslavije se je na koncu prodajal za ceno 10 centov za ameriški dolar. Vedno boste našli nekoga, ki bo kupil državne obveznice, vprašanje je le, po kateri ceni. Dolgoročno so dolgovi držav vedno poplačani," opozori Pezdir in doda: "Vprašanje pa je, koliko dolgi rok traja."
Ruski državni dolg je razmeroma nizek. Kaj se pravzaprav dogaja?
Leta 2013, pred priključitvijo Krima, je ruski dolg do tujine znašal 729 milijard ameriških dolarjev. Do leta 2020 je upadel na 470 milijard ameriških dolarjev ali 18 odstotkov BDP. Od tega dolg države znaša 66 milijard dolarjev ameriških dolarjev. To je izjemno nizko, samo javni dolg Slovenije (brez podjetij in drugega) se giblje med 75 in 80 odstotki BDP.
"Značilna interpretacija tega podatka je, da je Rusija blago zadolžena država. Vendar to ni prava interpretacija podatka. Leta 2014 je mednarodna javnost zaradi Krima uvedla prve sankcije proti Rusiji in centralna banka in ruska podjetja so imele težave pri zadolževanju v tujini. To je pripeljalo do tega, da ruska država v resnici ni postala suverena in neodvisna od tujine, kot je trdil Putin, temveč je v gospodarstvu zmanjkalo denarja za naložbe," pojasnjuje Pezdir. V obdobju od 2014 do 2020 je bilo tako v Rusiji za 700 milijard ameriških dolarjev manj naložb v državi, kar se je poznalo v zelo šibki gospodarski rasti Rusije.
Potrebna je še dodatna analiza ruskih dolgov v tujini. Od 66 milijard dolarjev državnega dolga ga je za 44 milijard v rubljih, 21 milijard pa v dolarjih. Dodatnih 72,5 milijarde dolarjev je v obveznicah ruskih bank, 318,5 milijarde dolarjev pa v korporativnih obveznicah. "Niti v teoriji ruska centralna banka torej ne more zagotoviti dovolj tujih valut za poplačilo obveznosti vseh akterjev v Rusiji mednarodnim upnikom," pravi Pezdir.
Težave ruskih bank
Kot smo videli tudi v Sloveniji, pa imajo zaradi pomanjkanja tujih valut in izločitve iz sistema SWIFT ogromne težave tudi ruske banke. Centralna banka je morala v ruski bančni sistem dobesedno vreči za 3,6 odstotka ruskega BDP sredstev, zato da je lahko stabilizirala banke. "Gre za pošasten podatek in kaže, da devizne rezerve ruske centralne banke hitro kopnijo," pravi Pezdir.
Izločitev ruskih bank iz sistema SWIFT pa je še povečala nestabilnost bančnega sistema. Samo kot omemba: ruske banke so pred invazijo dnevno izvedle za okoli 46 milijard ameriških dolarjev transakcij v tuji valuti, kar 80 odstotkov transakcij je bilo z zahodnim svetom. Seveda prek sistema SWIFT. Glavna izvajalca transakcij sta bili banki v državni lasti Sberbank in VTB.
Vrnimo se v Slovenijo, kjer je podružnica Sberbank zaprla svoja vrata, svoje poslovanje pa prodala NLB. "To se je zgodilo, ker mama banka hčerki ni več mogla zagotavljati dotoka denarja, ker so ji bila zaprta vrata do SWIFT. In pa tudi, ker ni imela dovolj evrov. Slovenski hčerki ruske banke je torej grozilo, da bo zelo hitro postala nelikvidna. In tako ji je grozil stečaj," je dogajanje razložil Pezdir.
"Stečaj pa ne grozi le hčerkam, temveč tudi mami banki," opozarja Pezdir. Sberbank je namreč prek prodaje obveznic v tujih valutah financirala svoje poslovanje. "Ko zmanjka evrov za vračanje dolgov tujcem, hkrati pa so zaprta vrata do zahodnih trgov kapitala, se tudi mama banka hitro znajde na pragu stečaja. Edina rešilna nitka je centralna banka in ruska je to tudi storila. Ko je še imela dovolj sredstev," pravi Pezdir.
Zlom gospodarstva
Na udaru pa so tudi ruska podjetja, in sicer zaradi treh razlogov: oteženo poslovanje s tujino zaradi izločitve ruskih bank iz sistema SWIFT, pomanjkanje tujih valut za nakup dobrin in drugih stvari v tujini ter pomanjkanje kapitala za naložbe zaradi zaprtja zahodnih trgov kapitala.
Sicer imajo ruska podjetja obvod za finančne transakcije prek Kitajske, vendar je to zelo dolgotrajno in pa drago. Zaradi potreb po tujih valutah se iz podjetij prek poslovnih bank potreba po dolarjih in evrih spet prelije na rusko centralno banko.
Verjetno največja težava pa je nezmožnost ruskih podjetij, da bi lahko dobila dodaten kapital za rast in naložbe v tujini.
Kako bi se lahko zgodil zlom Rusije?
Če torej povzamemo vse napisano. Začelo se je s padcem rublja, ker nihče ni imel več zaupanja vanj zaradi ruske invazije. Sledila je rast obrestne mere v bančnem sistemu. Zaradi tega je zrasla cena zadolževanja Rusije oziroma zahtevana donosnost na obveznice države in podjetij. Če dodamo še zaprtje dostopa do zahodnih trgov kapitala, so ruska podjetja ostala skoraj brez vseh virov kapitala. In prenehala vlagati. "Ko naložb v gospodarstvu več ni, to začne počasi izginjati," pravi Pezdir.
Tako se začne negativna spirala. Manj kot je naložb, manjša je rast BDP, manj davkov dobi država. Ta ima tako vse manj denarja za financiranje svojih dolgov. "Ocene so, da se bo ruski BDP zaradi vsega opisanega samo letos skrčil za tretjino. Sledi pa seveda vse večja revščina prebivalstva," opozarja Pezdir.
Bo Kitajska rešila rusko gospodarstvo?
"Kitajska ne bo začela kupovati ruskih obveznic v zameno za ameriške dolarje, saj vedo, da nazaj ne bodo dobili dolarjev," opozarja Pezdir. Obveznic v rubljih tudi ne bodo kupovali, saj vrednost rublja vse bolj upada in bi torej s tem izgubljali svoj denar. Kitajska tudi ne bo zmanjševala svojih deviznih rezerv zaradi Rusije, saj jih potrebuje, da vzdržuje razmerje svoje valute do tujih. Tudi rusko zlato, tega je za 130 milijard ameriških dolarjev, Kitajcev ne zanima. Zanj bi spet moral dati dolarje, če pa bi začeli zlato iz Rusije prodajati na mednarodnih trgih, bi cena žlahtne kovine upadla. In Kitajci bi spet imeli izgubo. "Rusi so zadevo podcenili in preveč so računali na Kitajce, ki pa nimajo nobenega interesa, da škodijo svojemu gospodarstvu, bankam in makroekonomski stabilnosti svoje države zaradi njih," pravi Pezdir.
Bo zlom gospodarstva odnesel Putina?
"Odgovor ni preprost. Predvsem zaradi tega, ker so na svetu izolirane države, kjer ljudje živijo v revščini tudi desetletja. Kot je Severna Koreja," pravi Pezdir, ki kot primer navede Srbijo, ki ji je v devetdesetih letih preteklega stoletja vladal Slobodan Milošević. "V zadnjih letih njegove vladavine je v državi delovala samo še črna ekonomija. Zlom gospodarstva torej ni odnesel Miloševića. V zgodovini je zelo malo primerov, ko je izolacija države zrušila vladajoči režim. Diktatorji padajo zaradi drugih šokov, po navadi zaradi uničenja družbenih ustanov," pravi Pezdir.
Če Putin jutri kapitulira, kaj se bo zgodilo z ruskim gospodarstvom?
"Tudi če se jutri ruska invazija konča, bo Rusija ceno plačevala še leta. Tudi rubelj bi potreboval do tri leta, preden bi se vrnil k vrednostim pred invazijo," napoveduje Pezdir.
Beg kapitala iz države, upad vrednosti vse ruske ekonomije, destabilizacija bančnega sistema … Spremembe v zadnjem mesecu so bile preveč ekstremne. "Rusi so na poti k zelo zelo težkemu življenju," meni Pezdir.
Kaj čaka Slovenijo?
"Če pogledamo gospodarstvo, kar nekaj podjetij posluje tako z Rusijo kot Ukrajino. Najbolje je, da analiziramo Krko," pravi. Krka je ta teden sporočila, da nima večjih težav v poslovanju. "Krka ima v Rusiji proizvodnjo, sklenjene ima dolgoročne pogodbe, hkrati pa zdravila niso na seznamu dobrin, ki jih je prepovedano izvažati v Rusijo. Sicer bomo videli, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih," pravi Pezdir. Kot pravijo v Krki, ne pričakujejo večjih težav. Se pa dogajanje v Ukrajini že pozna tudi na ljubljanski borzi, kjer trpi tudi delnica Krke.
V Sloveniji pa lahko pričakujemo šoke v cenah surovin, predvsem pri nafti in zemeljskem plinu. Oboje sicer že vidimo danes, ko gremo napolnit rezervoar avtomobila. Težave bomo imeli pri pšenici, koruzi in sončničnem olju.
Posledično bo tudi inflacija v Sloveniji višja od napovedi in tudi trajala bo dlje.
Zakaj pravzaprav s sankcijami preganjajo ruske oligarhe? "Ne gre za to, da bi kaznovali kriminalno bogatenje posameznikov iz ožjega Putinovega kroga. Oligarhi namreč sežejo tja, kamor uradna kremeljska politika ne more seči," pravi Pezdir. Kaj to pomeni v praksi? Lep primer je dogajanje leta 2014, ko je Rusija priključila Krim. Mednarodna skupnost je uvedla sankcije proti vsem bankam, ki so tam poslovale. Zato največje ruske banke na Krimu niso začele poslovati. "Namesto njih je na Krimu bančne storitve ponujal ruski oligarh in naložbeni bankir Konstantin Malofejev, ki je deloval kot "proxi" Kremlja in ruskih bank. Podobno je rusko podjetje Wagner delovalo v Donbasu namesto ruske vojske. Vendar položaj v Ukrajini ni nič novega. Eden od najbolj znanih "proxijev" Putina je kralj aluminija in ruski oligarh Oleg Deripaski. Ta je že leta prisoten v številnih državah, kot so Venezuela, Kuba in druge, kjer Rusija zaradi mednarodnih sankcij uradno ne more delovati," pojasnjuje Pezdir.
Zamrznitev premoženja oligarhov in Putinovega najožjega kroga torej ni kaprica zahodnih držav, temveč je poskus prekinitve neformalnih povezav in "proxi" podjetij z ozemlji, ki jih je zasedla ruska vojska.
95