Petek, 8. 4. 2022, 18.01
2 leti, 7 mesecev
Dnevna meritev moči strank: prvič se je zgodilo, da se je ta stranka uvrstila v parlament
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,55
35
Med opredeljenimi anketiranci bi jih največ podprlo stranko SDS, in sicer 28 odstotkov vprašanih, je pokazala zadnja raziskava agencije Parsifal. Podpora se je zvišala za 0,5 odstotne točke. Za 0,6 odstotne točke je podpora zrasla Gibanju Svoboda, ki za SDS zaostaja dve odstotni točki. Na tretjem mestu sledi SD Tanje Fajon s podporo 11,7 odstotka vprašanih, v parlament bi se uvrstilo še pet strank, in sicer NSi, Levica, Povežimo Slovenijo, LMŠ in Resni.ca.
Po tokratni meritvi bi se v parlament uvrstilo osem strank, kar je več kot ob meritvi, ki smo jo objavili pred enim dnevom, po kateri bi se v parlament uvrstilo sedem strank. V parlament se je tokrat namreč uvrstila Resni.ca.
V grafiki, v kateri so zajeti zgolj opredeljeni anketiranci, kar omogoča primerjavo z volitvami, vidimo, da se je v primerjavi z zadnjo meritvijo moči strank podpora SDS zvišala za pol odstotne točke, s 27,5 odstotka na 28 odstotkov.
Stranki Gibanje Svoboda je podpora zrasla za 0,6 odstotne točke na 26 odstotkov, SD je zrasla za 0,8 odstotne točke, z 10,9 na 11,7 odstotka, NSi je podpora padla za 0,5 odstotne točke, s 6,4 na 5,9 odstotka. Levici je podpora upadla za 0,2 odstotne točke (s 4,7 na 4,5 odstotka), stranki Povežimo Slovenijo je podpora upadla za 0,6 odstotne točke (s 4,6 odstotka na 4 odstotke). Podpora stranki LMŠ ostaja pri štirih odstotkih.
V parlament bi se uvrstila tudi Resni.ca, in sicer s štiriodstotno podporo vprašanih.
Preostalim strankam se po zadnji meritvi v parlament ne bi uspelo uvrstiti, podporo pa so imele takšno: SAB 3,3 odstotka in Naša dežela 2,2 odstotka, preostale stranke so imele manj kot dva odstotka podpore.
V spodnji grafiki je prikazano, za koliko se je stranki v odstotkih zvišala oziroma znižala podpora v primerjavi s preteklim dnem.
Meritve, ko gre za majhne stranke z nizkimi deleži, niso zelo natančne, velika nihanja pri teh so lahko posledica merskih napak, ki se povečajo pri majhnem številu odzivov.
Kakšni so deleži posameznih strank z upoštevanjem vseh anketirancev, tudi tistih, ki ne bi šli na volitve ali pa še ne vedo, koga bi volili, si lahko ogledate v spodnji grafiki.
Med anketiranimi, ki so napovedali, da bi se zanesljivo udeležili volitev, prav tako vodi SDS, sledijo Gibanje Svoboda, SD, NSi in Levica.
Kako kaže strankam, raziskovalci z anketiranjem preverjajo vsak delovni dan, dan za tem, ko so podatki dodani v večdnevno meritev, pa na Siol.net predstavimo rezultate. Predstavljeni so podatki za tri dni merjenja, pri tem se vsakič doda nov dan, najstarejši pa odvzame.
Dodatne podatke o izvedbi raziskave si preberite tukaj.
Napovedana udeležba na volitvah z velikim padcem
Naslednjih parlamentarnih volitev se namerava zagotovo udeležiti 62,2 odstotka anketirancev, je še pokazala raziskava. To je sicer še vedno več, kot se jih je udeležilo zadnjih parlamentarnih volitev, ko je bila volilna udeležba 52,6-odstotna. Napovedana udeležba je v tokratni raziskavi sicer zrasla za 2,9 odstotne točke v primerjavi z analizo javnega mnenja, ki smo jo objavili v sredo.
35