Sobota, 2. 4. 2022, 0.01
2 leti, 7 mesecev
Dnevna meritev moči strank: LMŠ izven parlamenta, vzpon NSi
Po Parsifalovi raziskavi o volilnih preferencah je podpora SDS Janeza Janše na vrhu narasla, med opredeljenimi anketiranci bi ji glas namenilo 33,8 odstotka vprašanih. Sledi Gibanje Svoboda Roberta Goloba z 21,9-odstotno podporo in SD Tanje Fajon z 8,6-odstotno podporo. Obema se je podpora v primerjavi z dnevom prej nekoliko znižala. NSi Mateja Tonina se je povzpela in bi se s 4,8 odstotka uvrstila v parlament. Pred parlamentarnim pragom bi ostala LMŠ Marjana Šarca, podpora ji je padla za 21,7 odstotka, s 4,3 na 3,4 odstotka. V absolutnem znesku za 1,1 odstotne točke. Podobno zunaj parlamenta ostaja SAB Alenke Bratušek in SNS Zmaga Jelinčiča. A pri majhnih strankah, kjer so deleži nizki, so mogoče precejšnje merske napake.
Kot je razvidno s spodnje grafike, v kateri so zajeti zgolj opredeljeni anketiranci, kar omogoča primerjavo z volitvami, se je v primerjavi z zadnjo meritvijo moči strank, ki smo jo objavili včeraj, podpora SDS povečala za 2,5 odstotne točke, z 31,3 na 33,8 odstotka. Drugo- in tretjeuvrščeni stranki je podpora nekoliko padla. Gibanju Svoboda za 0,3 odstotne točke na 21,9 odstotka, stranki SD pa za 0,7 odstotne točke na 8,6 odstotka.
Tonin v parlamentu, Šarec zunaj
Četrto je gibanje Povežimo Slovenijo, k so mu namerili 8,1-odstotno podporo. Sledi Levica Luke Meseca s 5,3 odstotka in NSi, ki bi se tokrat s 4,8 odstotka uvrstila v parlament. Pred parlamentarnim pragom bi ostala LMŠ. Podpora stranki je s 4,3 odstotka padla na 3,4 odstotka. Zunaj parlamenta bi ostali tudi SAB z 2,4-odstotno podporo, SNS z 1,7-odstotno podporo in DeSUS Ljuba Jasniča, ki ga podpira en odstotek vprašanih.
V spodnji grafiki si lahko ogledate primerjavo zadnjih dveh dnevnih anket, kjer je prikazano, za koliko se je stranki v odstotkih zvišala oziroma znižala podpora v primerjavi s preteklim dnem.
Kot je razvidno, je med parlamentarnimi strankami največ izgubila stranka DeSUS, 52,4 odstotka, sledi SNS, ki ji je podpora padla za 37 odstotkov. Med večjimi strankami pa je podpora opazno padla LMŠ, in sicer za 21,7 odstotka. Največ, 33 odstotkov, je pridobila NSi. Anketne meritve, ko gre za majhne stranke, niso zelo natančne, velika nihanja so tudi posledica merskih napak, ki se povečajo pri majhnem številu odzivov.
Kakšni so deleži posameznih strank z upoštevanjem vseh anketirancev, tudi tistih, ki ne bi šli na volitve ali pa še ne vedo, koga bi volili, si lahko ogledate v spodnji grafiki.
Med anketiranci, ki bi se zagotovo udeležili volitev, takšnih je bilo 511, vodi SDS, sledijo pa ji Gibanje Svoboda, SD in Povežimo Slovenijo NSi in Levica.
Kako kaže strankam, raziskovalci z anketiranjem preverjajo vsak delovni dan, dan za tem, ko so podatki dodani v večdnevno meritev, pa na Siol.net predstavimo rezultate. Predstavljeni so podatki za tri dni merjenja, pri tem se vsakič doda nov dan, najstarejši pa odvzame.
Dodatne podatke o izvedbi raziskave si preberite tukaj.
Obeta se višja volilna udeležba kot na zadnjih volitvah
Naslednjih parlamentarnih volitev se namerava zagotovo udeležiti 65,1 odstotka anketirancev, je še pokazala raziskava. To je več, kot se jih je udeležilo zadnjih parlamentarnih volitev, ko je bila volilna udeležba 52,6-odstotna.
76