Petek, 1. 4. 2022, 0.01
2 leti
Dnevna meritev moči strank: tej parlamentarni stranki je podpora najbolj upadla
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,76
15
Po raziskavi agencije Parsifal o volilnih preferencah je podpora med strankami, ki jim kaže, da bodo imele zastopnike v državnem zboru, zadnji dan najbolj upadla Levici Luke Meseca, in sicer za 26,7 odstotka. S šest na 4,4 odstotka. V absolutnem znesku za 1,6 odstotne točke. Največ vprašanih bi volilo stranko SDS Janeza Janše, med opredeljenimi anketiranci bi ji glas namenilo 31,3 odstotka vprašanih. Sledi Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki bi ga volilo 22,2 odstotka vprašanih. Obema "največjima" je podpora v primerjavi z dnevom prej precej zrasla. Nekoliko pa se je znižala SD Tanje Fajon z 9,3 odstotka. NSi Mateja Tonina bi s 3,6-odstotno podporo tokrat ostala zunaj parlamenta, podobno tudi SAB Alenke Bratušek in SNS Zmaga Jelinčiča. A pri majhnih strankah, kjer so deleži nizki, so mogoče precejšnje merske napake.
Kako kaže strankam, raziskovalci z anketiranjem preverjajo vsak delovni dan, dan za tem, ko so podatki dodani v večdnevno meritev, pa na Siol.net predstavimo rezultate.
Dodatne podatke o izvedbi raziskave si preberite tukaj.
Kot je razvidno s spodnje grafike, v kateri so zajeti zgolj opredeljeni anketiranci, kar omogoča primerjavo z volitvami, se je v primerjavi z zadnjo meritvijo moči strank, ki smo jo objavili včeraj, podpora SDS povečala za 2,7 odstotne točke oziroma je zrasla za 9,4 odstotka. Gibanju Svoboda se je podpora povečala za 1,3 odstotne točke, kar pomeni 6,2-odstotno povišanje. Podpora tretjeuvrščeni SD je upadla za 0,3 odstotne točke ali 3,1 odstotka.
Padec Levice, NSi zunaj parlamenta
Na četrtem mestu ostaja gibanje Povežimo Slovenijo, ki so mu namerili 7,7-odstotno podporo, kar je 26,2 odstotka več kot dan prej.
Največji upad so namerili Levici Luke Meseca. Podpora ji je s šestih odstotkov upadla na 4,4, torej za 1,6 odstotne točke ali, če matematično preračunamo, za 26,7 odstotka. Tudi LMŠ Marjana Šarca podpora še naprej upada, tokrat za eno odstotno točko, s 5,3 na 4,3 odstotka.
NSi Mateja Tonina se po zadnji meritvi ne bi uvrstila v parlament. Podpora ji je upadla za eno odstotno točko (21,7 odstotka), s 4,6 na 3,6 odstotka. Enako podporo bi volivci namenili Piratom Boštjana Tavčarja.
Stranka Resni.ca Zorana Stevanovića se je oddaljila od parlamentarnega praga, podpora ji je upadla s 3,7 na tri odstotke. Med strankami, ki so ostale zunaj parlamenta, so tudi SAB Alenke Bratušek, SNS Zmaga Jelinčiča in DeSUS Ljuba Jasniča.
V spodnji grafiki si lahko ogledate primerjavo zadnjih dveh dnevnih anket, kjer je prikazano, za koliko se je stranki v odstotkih zvišala oziroma znižala podpora v primerjavi s preteklim dnem. Kot je razvidno, je največ izgubila Levica, kar 26,7 odstotka, sledita NSi z 21,7 odstotka nižjo podporo in LMŠ, ki ji je podpora upadla za 18,9 odstotka. Skoraj toliko, kot je Levica izgubila, pa je pridobilo gibanje Povežimo Slovenijo, in sicer 26,2 odstotka. Anketne meritve, ko gre za majhne stranke, niso zelo natančne, velika nihanja so tudi posledica merskih napak, ki se povečajo pri majhnem številu odzivov.
Kakšni so deleži posameznih strank z upoštevanjem vseh anketirancev, tudi tistih, ki ne bi šli na volitve ali pa še ne vedo, koga bi volili, si lahko ogledate v spodnji grafiki.
Med anketiranci, ki bi se zagotovo udeležili volitev, takšnih je bilo 510, vodi SDS, sledijo pa ji Gibanje Svoboda, SD in Povežimo Slovenijo.
Obeta se višja volilna udeležba kot na zadnjih volitvah
Naslednjih parlamentarnih volitev se namerava zagotovo udeležiti 63,6 odstotka anketirancev, je še pokazala raziskava. To je več kot na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je bila volilna udeležba 52,6-odstotna.
15