Ponedeljek, 11. 6. 2018, 18.51
6 let, 6 mesecev
Židan si v morebitni levosredinski vladi želi tudi Levico
V SD si želijo, da bi bila del morebitne levosredinske koalicije tudi stranka Levica, je poudaril prvak SD Dejan Židan. Kot je pojasnil, so usmeritve Levice podobne ali celo enake tistim, ki jih zagovarjajo v SD. Ne želijo pa si vlade, kjer bi bila SD edina predstavnica leve politične misli, temelj pa bi bila liberalna politična skupina.
Predsednik SD Dejan Židan je sicer že lani v intervjuju za Siol.net dejal, da se bo trudil o vstopu v vlado prepričati tudi Levico.
Židan je ob robu današnje seje predsedstva stranke poudaril, da stranka sprejema vabilo na pogovore s predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem o morebitni levosredinski koaliciji. Če bi takšno vabilo prejeli od SDS, pa ga po napovedi Židana ne bodo sprejeli. Kot je ponovil, ne gre za to, da bi izključevali posamezne stranke, ampak za to, da izključujejo "načine delovanja, ki temeljijo na širjenju neresnic, ustrahovanju in na neprimernih dejanjih".
Se pa Židan ne strinja s pobudo člana stranke, nekdanjega poslanca SD Dušana Kumra, da bi vlado vodila Alenka Bratušek. Kot je dejal, stranke v trenutku, ko gredo na volitve z določenim predsednikom oziroma predsednico stranke, tega tudi ponudijo za mandatarja. Ko volivke in volivci glasujejo za stranko, to vedo. "Če bi se poskušalo jemati to pravico Marjanu Šarcu, bi bila to napačna pot," je menil.
Vodstvo stranke se počuti zmagovito
O kadrovskih zahtevah v morebitni prihodnji vladi Židan še ni želel govoriti. Kot je dejal, si želi, da prvaki strank svojih osebnih ambicij ne bi postavljali pred skupne programske usmeritve morebitne koalicije. Programske usmeritve, ki so jih oblikovali v LMŠ, so sicer za SD sprejemljive, mogoče pa bi jih bilo še nadgraditi.
Sicer pa je Židan pojasnil, da se vodstvo stranke po volitvah "počuti zmagovito", saj so bistveno izboljšali rezultat. Izrazil je hvaležnost vsem, ki so jim zaupali svoj glas, in poudaril, da se zaveda odgovornosti, ki jo to prinaša. Pojasnil je še, da SD v roku enega meseca načrtuje klavzuro, oktobra pa v skladu s statutom kongres, na katerem bo podporo preverilo tudi vodstvo stranke.
Do vprašanja, ali bi morebitna potrditev ponujenega odstopa predsednika DeSUS Karla Erjavca lahko spremenila razmerja v novonastajajoči koaliciji, se Židan ni želel posebej opredeljevati.
Je pa komentiral oceno finančne ministrice, ki opravlja tekoče posle, Mateje Vraničar Erman, o prodaji NLB kot ene prednostnih tem, s katero bi se morale ukvarjati stranke novega sklica DZ. Kot je dejal Židan, verjame, da bo Evropska komisija poskušala na več načinov "pritiskati na Slovenijo", dokler ne bo nove stabilne vlade. Meni pa, da bi bilo korektno, če bi s pogovori počakala do tedaj, ko se bo vlada konstituirala.
8