Janez Janša
Torek, 26. 6. 2018, 11.13
6 let, 4 mesece
En mesec negotovosti: kdo bo sestavil koalicijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,79
16
Z izvolitvijo prvaka NSi Mateja Tonina za predsednika DZ so se pokazali obrisi mogoče koalicije med LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in NSi. Zdaj je na potezi predsednik države Borut Pahor, ki mora ime mandatarja predlagati v 30 dneh. S sestanki bo začel že ta teden.
Pahor je po volitvah večkrat ponovil, da se mu zdi pošteno, da mandat za sestavo vlade podeli relativni zmagovalki volitev SDS. Njen vodja Janez Janša je po volitvah napovedal, da bodo osnutek koalicijske pogodbe poslali vsem strankam, ki so prestopile parlamentarni prag, vendar nato svojo odločitev v petek spremenil in dejal, da bo osnutek poslal le, če bodo dobili mandat.
Če bo imela večino kakšna druga koalicija, pa sta se Pahor in Janša dogovorila, da se bo prvak SDS odrekel mandatu.
Še daleč od koalicije
Če je na eni strani glede sestavljanja koalicije relativna zmagovalka tiho in o pogajanjih s preostalimi strankami ni veliko znanega, pa je povsem drugače na drugi strani, pri drugouvrščeni LMŠ.
Njen predsednik Marjan Šarec je skupaj z SMC, SD, DeSUS, SAB in NSi predlagal Mateja Tonina za predsednik DZ, ta pa je dobil veliko podporo. Za njegovo izvolitev so glasovali vsi razen Levice. Šarec, ki je z nekaterimi strankami opravil dva kroga pogovorov, je takrat dejal, da "so to že obrisi koalicije, kakršno si želimo".
Vseeno za zdaj resnih pogajanj Šarec s potencialnimi koalicijskimi partnerji ni opravil, saj pogovorili še niso prišli na programska vprašanja. Srečanja so bila bolj preverjanje, ali je sodelovanje sploh mogoče. Šarec, ki pravi, da ima napisanih 50 strani koalicijske pogodbe, naj bi se s preostalimi strankami začel programsko usklajevati že danes.
Pri Pahorju na sestanku ta ali prihodnji teden
Poslanske skupine zdaj čakajo na povabilo Pahorja na pogovore glede tega, koga bi si želeli za mandatarja. Pahor je najprej napovedal pogovor z novoizvoljenim predsednikom DZ Toninom, pri katerem bo preveril, kako poteka oblikovanje poslanskih skupin. Sestala se bosta v sredo.
Vodje poslanskih skupin namerava Pahor sprejeti konec tedna ali v začetku julija. Od njih pričakuje, da bodo dovolj jasni, da bo izvedel, ali predsednik SDS Janša uživa zadostno podporo, da mu podeli mandat. Tega mu bo zaupal tudi, če bi iz pogovorov z vodji poslanskih skupin izhajalo, da ni jasne predstave o tem, kdo utegne imeti večino, je poročala STA.
Pahor ima od petka 30 dni časa, da predlaga ime kandidata za sestavo vlado. Ta čas se izteče v nedeljo, 22. julija.
Potrebuje vsaj 46 glasov
Novi mandatar bo za sestavo vlade potreboval 46 glasov v 90-članskem državnem zboru. Potem ko je izvoljen, ima novi predsednik vlade 15 dni časa, da državnemu zboru predlaga ministre. Od tri do sedem dni po tem, ko so vloženi predlogi za ministre, se začnejo zaslišanja kandidatov pred odbori, nato pa poslanci glasujejo o vsem ministrskem seznamu.
Kako so se vlade sestavljale v preteklosti?
Do zdaj je po osmih parlamentarnih volitvah sestavljanje koalicije lahko trajalo tudi več kot tri mesece, najdlje v letih 1996 in 2011.
8. april 1990: Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji, takrat še v skupščino SRS, je zmagala koalicija Demos. Demosova vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta (SKD) je bila izvoljena po dobrem mesecu dni, 16. maja.
6. december 1992: Na prvih volitvah v državni zbor je zmagala LDS. Premier je postal Janez Drnovšek (LDS), vlado pa je sestavil še z SKD, ZLSD in SDSS. Izvoljena je bila dober mesec in pol po volitvah, 25. januarja 1993.
10. november 1996: Na parlamentarnih volitvah je zmagala LDS. Njen prvak Janez Drnovšek je vlado, v kateri sta bili še SLS in DeSUS, sestavil v treh mesecih. Izvoljena je bila več kot tri mesece in pol po volitvah, 27. februarja 1997.
15. oktober 2000: Na parlamentarnih volitvah je zmagala LDS, predsednik vlade je še četrtič postal Janez Drnovšek. V vlado je povabil še ZLSD, SLS in DeSUS. Izvoljena je bila po dobrem mesecu dni, 30. novembra 2000.
3. oktober 2004: Na parlamentarnih volitvah je zmagala SDS. Predsednik vlade je postal njen prvak Janez Janša, ki je natanko dva meseca po volitvah, 3. decembra 2004, nastopil mandat s koalicijo SDS, NSi, SLS in DeSUS.
21. september 2008: Na parlamentarnih volitvah so največ glasov dobili Socialni demokrati Boruta Pahorja, ki je vladno koalicijo sestavil s strankami Zares, LDS in DeSUS. Vlada je bila izvoljena 21. novembra 2008, natanko dva meseca po volitvah.
4. november 2011: Sestavljanje vlade po prvih predčasnih volitvah v DZ je trajalo nekaj več kot tri mesece. Zmagala je Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (PS), a je po neuspelem poskusu Jankovića vlado sestavil prvak drugouvrščene SDS Janez Janša. Izvoljena je bila 10. februarja 2012, v njej so bile še Lista Virant (DL), SLS, DeSUS in NSi.
13. julij 2014: Na predčasnih volitvah je zmagala novoustanovljena SMC, njen predsednik Miro Cerar pa je nato sestavil vlado skupaj z DeSUS in SD. DZ je vlado potrdil dobra dva meseca po volitvah, 18. septembra 2014.
STA
16