Ženske imajo pravico, da molijo kot moški ob zidu žalovanja v Jeruzalemu

Potem ko so bile štiri ženske, sicer pripadnice Gibanja ženske zidu, ki so molile ob zidu žalovanja, odete v molitvene šale, aretirane, je jeruzalemski sodnik Moše Sobel odločil, da je policija ravnala napačno, ko jih je aretirala. Njegova odločitev pa predstavlja pomembno zmago aktivistk za pravice žensk, ki si že dlje časa prizadevajo, da bi ultraortodoksni Judje dovolili ženskam, da molijo tako kot oni – odeti v molitvene šale. To je namreč za ženske prepovedano, vendar bi se to lahko v prihodnosti spremenilo, piše Telegraph.

Policija je napačno interpretirala sodbo vrhovnega sodišča Jeruzalemski policisti so po aretaciji pojasnili, da so štiri ženske aretirali na podlagi sodbe iz leta 2003, ko je vrhovno sodišče odločilo, da ženske, ki molijo z molitvenimi šali ob zidu žalovanja, kršijo tradicijo in hkrati povzročajo nemire med preostalimi verniki. Zdaj pa je jeruzalemski sodnik Sobel razsodil, da je policija napačno interpretirala sodbo vrhovnega sodišča, saj sodbe ne morejo uporabiti kot osnove za aretacijo.

"Zaključek sodbe ni parafraziran kot ukaz, ki je naperjen proti Gibanju ženske zidu, ampak je mišljeno kot priporočilo," je v svoji odločitvi zapisal sodnik. "Strah pred nemiri, brez kakršnekoli potrditve, da so obtožene povzročale nasilje, ne predstavlja zadostne osnove za to, da bi te ženske obtožili kršenja javne varnosti," je še zapisal.

"Razsodba osvobodila zid žalovanja za vse Jude" Predsednica Gibanja ženske zidu Anat Hoffman je po poročanju Telegrapha povedala za jeruzalemski časopis Haaretz, da je zadnja razsodba "osvobodila zid žalovanja za vse Jude". "To smo storili za večjo raznolikost Judov po svetu, ki imajo pravico do molitve, ki so v skladu z njihovimi prepričanji in navadami."

Ženske so bile sicer aretirane le dan po tem, ko je Nathan Sharansky, vodja judovske agencije, predlagal kompromis za rešitev te problematike. Predlagal je ločene molitve za ženske in moške, kjer bi vsak spol lahko molil po svoje. Sharanskemu je nalogo, da poišče kompromis, naložil izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je za to odločil po kritikah liberalnih ameriških Judov.