Torek, 26. 8. 2025, 11.15
1 ura
Podjetnik Aleš Štrancar zanika vpletenost v antisemitski plakat, ki se je pojavil v prestolnici

V Ljubljani se je minuli teden pojavil plakat sovražne antisemitske propagande. Na prvi pogled bi ga zlahka uvrstili v serijo protivladnih oglasov z različnimi besedilnimi sporočili, katere naročnik je slovenski podjetnik Aleš Štrancar. A podroben pregled razkriva, da gre najverjetneje za vandalizem. Da s spornim oglasom nimata nič, sta nam zatrdila tudi Štrancar in podjetje Europlakat, ki je početje neznanega storilca prijavilo policiji. Odgovorov policije še nismo prejeli.
Pisali smo že, da je naročnik serije oglasov z različnimi protivladnimi sporočili – vsem so skupni črna oz. rdeča pisava na beli podlagi, rdeča obroba in napis ACOQ10 v spodnjem desnem kotu – avstrijsko podjetje ACOQ10. Zastopnik tega podjetja je dunajski odvetnik Johannes Pepelnik, za njim pa dejansko stoji Aleš Štrancar, direktor biofarmacevtskega podjetja Sartorius BIA Separations, lastnik tednika Domovina in spletnega portala Info360.
To je v začetku leta za spletni medij N1 potrdil Štrancar sam in pojasnil, da izpolnjuje obljubo kolegu, ki je veliko časa prebil v tujini. "Ko je umrl, je del zapuščine namenil za določene aktivnosti, del tega so tudi plakati ter njihove vsebine," je pojasnil portalu. Več pa ni želel povedati, ker da je stvar zaupna, za kar je dal svojo besedo. Svojevrstna oglaševalska kampanja pozornost javnosti v Sloveniji vzbuja že vse od lanske pomladi.
Bralec šokiran ob jutranji vožnji v središče Ljubljane
Zdaj nas je bralec opozoril, da je minulo sredo zjutraj na Tržaški cesti opazil jumbo plakat z napisom "Komunizem = Židovstvo", ob katerem so natisnjeni tviti različnih uporabnikov in simbol kladiva ter srpa, enačen z judovsko Davidovo zvezdo. Med njimi je tudi tvit Štrancarja.
"Do vsebine vandalizma oziroma sovraštva do Judov se ne samo ograjujem, temveč sovraštvo do Judov obsojam," zatrjuje podjetnik Aleš Štrancar.
Štrancar nam je pojasnil, da je tudi sam prejel omenjeno fotografijo. Obrnil se je na podjetje Europlakat, ki je sporen plakat nemudoma prelepilo z novim. "Do vsebine vandalizma oziroma sovraštva do Judov se ne samo ograjujem, temveč ga tudi obsojam. Holokavst nad Judi je ena najbolj groznih tragedij v zgodovini človeštva. Prav tako povojni poboji, ki so jih doleteli, ko so se vrnili iz nemškega taborišča. Dvema od njih, kot tudi številnim drugim Slovencem, Italijanom in drugim narodom smo se pred nekaj tedni poklonili s sveto mašo pri eni od primorskih fojb," je na naše poizvedovanje odgovoril Štrancar.
Prav tako so nam iz Europlakata potrdili, da je bil omenjeni plakat na pano nameščen brez njihove vednosti "in ni del kampanje naročnika, torej gre za delo neznanih storilcev. Zato smo ga odstranili in na plakatno mesto namestili plakat naročene kampanje," pojasnjujejo. Dodali so, da so podali prijavo na policijo in da nad oglaševalskimi objekti nimajo vzpostavljenega videonadzora.
Sporen plakat se je pojavil preteklo sredo zjutraj na Tržaški cesti v Ljubljani. Lastnik oglasnega panoja podjetje Europlakat zatrjuje, da so ga nemudoma odstranili in na plakatno mesto namestili plakat naročene kampanje (na fotografiji).
Kljub vsemu takšno javno izpostavljanje sovražnih stereotipov odpira resna vprašanja, ali gre za primer kaznivega dejanja po 297. členu kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Pravni vidik
"Plakat s sporočilom 'Komunizem = Židovstvo' je po svoji vsebini zelo problematičen. Gre za primer sovražne antisemitske propagande, ki stigmatizira celotno judovsko skupnost," opozarja odvetnik Blaž Kovačič Mlinar iz odvetniške pisarne Kovačič in Mlinar.
Na vprašanje, ali plakat izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1, odgovarja, da je to odvisno od presoje sodišča. "Po mojem mnenju takšno sporočilo sicer še ne izpolnjuje znakov navedenega kaznivega dejanja, saj gre za preveč abstraktno in vsebinsko skopo izjavo, da bi lahko pomenila spodbujanje nasilja," pojasnjuje specialist za kazensko pravo.
Ob tem spomni, da je meja med svobodo izražanja in sovražnim govorom določena v 39. členu Ustave RS ter v sodni praksi slovenskega ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. "Svoboda izražanja vključuje tudi pravico do izražanja mnenj, ki so provokativna, šokantna ali žaljiva. Vendar pa se ta svoboda konča tam, kjer izražanje spodbuja sovraštvo ali nasilje zoper posameznike oziroma skupine zaradi njihovih osebnih okoliščin (vera, narodnost, rasa, spolna usmerjenost …). Pri sovražnem govoru torej ne gre več za zaščiteno izražanje mnenja ali stališč, temveč za protipraven poseg v zaščitene pravice drugih," opozarja Kovačič Mlinar.
"Če policija oceni, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje, primer z ovadbo odstopi tožilstvu, ki nato presodi, ali bo zahtevalo kazenski postopek pred sodiščem," pojasnjuje odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.
Slovenska sodišča po njegovih izkušnjah podobne primere obravnavajo različno, vendar se večinoma nagibajo k temu, da mora biti za obsodilno sodbo podan t. i. konkretni vpliv na javnost – torej, da izraženo sporočilo lahko dejansko vodi k spodbujanju sovraštva ali nasilja. Se pa ta praksa po njegovih besedah zadnja leta spreminja v smeri, da je dovolj že tudi potencialni vpliv na javnost oz. da obstaja zgolj abstraktna nevarnost vzbujanja nasilja.
Kovačič Mlinar pojasnjuje, da je ob tovrstnih pojavih najprej pristojna policija, ki lahko na lastno pobudo ali po kazenski ovadbi začne predkazenski postopek. "Če policija oceni, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje, primer z ovadbo odstopi tožilstvu, ki nato presodi, ali bo zahtevalo kazenski postopek pred sodiščem. V določenih primerih lahko pristojna inšpekcija ukrepa tudi na podlagi prekrškovne zakonodaje (zakonodaja, ki ureja oglaševanje). Končno odločitev, ali je podana tudi kazenska odgovornost, pa seveda vedno sprejme pristojno (kazensko) sodišče," pravi odvetnik.
Vprašanja smo poslali na policijo, a odgovorov še nismo prejeli.
Zgodovinski vidik
Kako se v zgodovini pojavlja enačenje komunizma z judovstvom zgodovinar Renato Podbersič odgovarja, da so bili Judje za zgodnji meščanski antisemitizem preveč partikularni, da bi tvorili skupnost. V drugi fazi nacionalizma pa preveč kozmopolitski, da bi lahko bili del narodne skupnosti.
"Pri tem so bile diskvalifikacije deležne vse protikatoliške sile, katerih interes naj bi bil zmanjševati vlogo Cerkve v družbi. Izenačevanju Judje – liberalci – prostozidarji se je v poznejšem obdobju pridružilo tudi izenačevanje Judje – socialdemokrati – komunisti. Nenazadnje so v vodstvu oktobrske revolucije delovali tudi številni (ruski) Judje," zgodovinski vidik osvetli Podbersič iz Študijskega centra za narodno spravo.
Zgodovinar Renato Podbersič zavrača, da bi bil mit o enačenju komunizma z judovstvom eden osrednjih stebrov antisemitizma v 20. stoletju. Ta naj bi izviral iz nacistične propagande, kjer so Jude obtoževali, da stojijo za komunizmom.
V Judovski skupnosti Slovenije menijo, da sporočilo na plakatu ni daleč od zgodovinskih dejstev. "V vodstvu boljševikov v Rusiji je bilo veliko Judov, enako med jugo-komunisti, na primer Moša Pijade in Vladimir (Kupferstein) Bakarić," poudarja podpredsednik skupnosti Igor Vojtic. A dodaja, da se ob tovrstnem enačenju počutijo prizadeti, saj jim je "komunistična ideologija v Jugoslaviji po letu 1948 povzročila veliko krivic."
Podbersič zavrača, da bi bil mit o enačenju komunizma z judovstvom eden osrednjih stebrov antisemitizma v 20. stoletju. Ta naj bi izviral iz nacistične propagande, kjer so Jude obtoževali, da stojijo za komunizmom. "Vsekakor omenjeni mit ni eden osrednjih stebrov antisemitizma v 20. stoletju! Slovenska posebnost je predvsem dejstvo, da se je antisemitizem v sodobnosti pri Slovencih oblikoval pravzaprav "brez Judov". Tako slovenski primer do skrajnosti potrjuje tezo, da v evropski zgodovini antisemitizem nikoli ni bil v realnem sorazmerju s številom Judov in z njihovim vplivom znotraj neke družbene skupnosti," je zgodovinar prepričan o tem, med katere osnovne raziskovalne interese spada proučevanje totalitarizmov v 20. stoletju na Slovenskem ter raziskovanje zgodovine in preganjanja Judov na širšem srednjeevropskem prostoru.
Podbersič ne vidi kakšnega posebnega razburjenja ob nevarnostih prenašanja antisemitističnih stereotipov v današnji čas. "Naš prostor je že tako prežet z antisemitizmom, uradni organi pa pri tem prepogosto molčijo, tako da kakšnega posebnega razburjenja tukaj ne vidim. Večjega razmaha antisemitizma, kot je trenutno prisoten v naši družbi in sprejemljiv za družbene elite, še ni bilo," še sklene Podbersič.
"V vodstvu boljševikov v Rusiji je bilo veliko Judov, enako med jugo-komunisti, na primer Moša Pijade in Vladimir (Kupferstein) Bakarić," poudarja podpredsednik skupnosti Igor Vojtic.
Ali država dovolj odločno reagira na antisemitizem, Vojtic odgovarja, da "slovenska izvršna oblast in nevladne organizacije spodbujajo antisemitizem na vsakem koraku. Sovraštvo do Izraela je dobilo histerične razsežnosti," je prepričan podpredsednik judovske skupnosti. Spomni, da obstaja vladna medresorska komisija za ohranitev in spodbujanje judovskega življenja, "ustanovljena zaradi pritiskov iz Bruslja. Ta dela tako, da ne reagira na antisemitske akcije nevladnikov, temveč jih močno spodbuja," še sklene Vojtic.
Kaj pravi 297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1)?
(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.
(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo etničnih, narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega in drugega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.