Sreda, 22. 1. 2025, 17.59
2 uri, 2 minuti
Trump Rusiji zagrozil s sankcijami, če ne sklene dogovora o končanju vojne v Ukrajini
Novi ameriški predsednik Donald Trump je danes ruskega kolega Vladimirja Putina znova pozval k pogajanjem in sklenitvi dogovora, ki bi končal vojno v Ukrajini. Ob tem je v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social zagrozil Rusiji z uvedbo novih sankcij in carin, če do tega ne bo prišlo kmalu.
17.53 Trump zagrozil Rusiji s sankcijami, če ne sklene dogovora o končanju vojne v Ukrajini
16.40 Zelenski: Za zagotovitev miru v Ukrajini je potrebnih 200 tisoč evropskih vojakov
12.50 Rusija naj bi zavzela vas v regiji Harkov
11.50 Kallas zaradi ruske grožnje poziva k višjim obrambnim izdatkom
17.53 Trump zagrozil Rusiji s sankcijami, če ne sklene dogovora o končanju vojne v Ukrajini
"Če ne bomo sklenili dogovora, in to kmalu, ne bom imel druge izbire, kot da uvedem visoke davke, carine in sankcije za vse, kar Rusija prodaja ZDA in drugim sodelujočim državam," je zapisal Trump in pozval h končanju vojne v Ukrajini. "Čas je, da sklenemo dogovor," je še dodal.
Trump je že v torek nakazal, da bi lahko uvedel nove sankcije proti Rusiji. "Sliši se verjetno," je v Beli hiši odgovoril na novinarsko vprašanje o tem, ali bo Washington proti Moskvi uvedel dodatne sankcije, če Putin ne bo sedel za pogajalsko mizo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hkrati pa ni želel komentirati, ali bo nadaljeval politiko svojega predhodnika Joeja Bidna s pošiljanjem orožja Ukrajini. "To še preučujemo. Pogovarjamo se z (ukrajinskim predsednikom Volodimirjem, op. a.) Zelenskim, zelo kmalu se bomo pogovarjali s predsednikom Putinom," je dodal novi predsednik ZDA.
Moskva medtem vidi priložnost za pogajanja in sklepanje dogovorov z novo ameriško administracijo, je danes dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov, poroča španska tiskovna agencija EFE.
"Danes ne moremo ničesar reči o stopnji pogajalske sposobnosti (nove ameriške) administracije, a vseeno, v primerjavi z brezupnostjo v vseh pogledih pod prejšnjim šefom Bele hiše, zdaj obstaja okno priložnosti, čeprav majhno," je dodal Rjabkov.
Trump je med volilno kampanjo večkrat hvalil svoje odnose s Putinom in trdil, da lahko konča vojno v Ukrajini v 24 urah. V preteklosti je bil tudi kritičen do obsežne vojaške pomoči, ki jo Washington namenja Kijevu. ZDA so namreč od februarja 2022 zagotovile Ukrajini vojaško pomoč v vrednosti več kot 65 milijard dolarjev.
V začetku meseca je Trump tudi izjavil, da se Putin želi sestati z njim in da poteka priprava srečanja. Iz Kremlja so kmalu zatem potrdili, da se je Putin pripravljen sestati s Trumpom, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dodal, da je Moskva pripravljena preučiti Trumpove ideje za končanje vojne v Ukrajini.
16.40 Zelenski: Za zagotovitev miru v Ukrajini je potrebnih 200 tisoč evropskih vojakov
Za preprečitev novih ruskih napadov na Ukrajino po morebitni sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja bi bil potreben kontingent z najmanj 200 tisoč pripadniki evropskih mirovnih sil, je v torek na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je danes v švicarskem Davosu srečal z več svetovnimi voditelji.
"Od vseh Evropejcev? Dvesto tisoč. To je minimum. Drugače ni nič," je glede napotitve mirovnikov v Ukrajino dejal Zelenski. Prepričan je, da je zaradi majhnosti ukrajinske vojske v primerjavi z rusko potreben kontingent z velikim številom vojakov, ki bi nadzoroval spoštovanje morebitne prekinitve ognja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Volodimir Zelenski, Davos
Poudaril je, da se mora biti Evropa sposobna braniti sama in si prizadevati, da ostane pomemben in nepogrešljiv akter na svetovnem prizorišču. Hkrati je podvomil v zavezanost novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zvezi Nato in v tem kontekstu pozval k večji samostojnosti Evrope.
Zelenski se je medtem danes v Davosu srečal s številnimi voditelji, med drugim z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom, izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom, južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso in katarskim premierjem Mohamedom bin Abdulrahmanom al Tanijem.
Z Alijevom sta govorila o krepitvi sodelovanja med državama, zlasti na področju energetike. Zelenski mu je znova izrekel sožalje po decembrskem strmoglavljenju azerbajdžanskega letala v Kazahstanu, v katerem je umrlo 38 ljudi.
Z izraelskim kolegom sta medtem govorila o sodelovanju na področju varnosti in načinih doseganja pravičnega miru v Ukrajini. Na dvostranskem srečanju je Zelenski izrazil zadovoljstvo z dogovorom o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi zajetih izraelskih talcev.
Zelenski je z Ramaphoso razpravljal o možnostih sodelovanja Južne Afrike pri zdravljenju in rehabilitaciji ranjenih ukrajinskih državljanov. Na srečanju z al Tanijem pa se je zahvalil za posredovanje Katarja pri vrnitvi 53 ukrajinskih otrok iz Rusije, je ukrajinski predsednik zapisal na omrežju X.
12.50 Rusija naj bi zavzela vas v regiji Harkov
Ruskim silam je po lastnih navedbah uspelo prevzeti nadzor nad novo vasjo v regiji Harkov na severovzhodu Ukrajine, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Regija je že od začetka vojne pod stalnim obstreljevanjem, v zadnjih 24 urah je bilo tam ranjenih deset civilistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah ruskega ministrstva je vojska zavzela vas Zapadne na zahodnem bregu reke Oskil, ki je bila dolgo frontna črta med vojskama.
Kijev se na navedbe za zdaj še ni odzval, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusiji je letos uspelo vzpostaviti nadzorne točke nad delom zahodnega brega, Zapadne pa je od reke oddaljena približno štiri kilometre, kar pomeni pomembno pridobitev, ocenjuje AFP.
Ukrajinske sile so že več mesecev pod pritiskom, da branijo ta del frontne linije, saj si ruska vojska prizadeva prodreti proti zahodu do Harkova in ponovno zavzeti strateško pomembno mesto Kupjansk.
Regija je že od začetka vojne v središču spopadov. Po besedah guvernerja Olega Sinegubova je bilo v zadnjem dnevu ranjenih deset civilistov.
11.50 Kallas zaradi ruske grožnje poziva k višjim obrambnim izdatkom
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas se je danes strinjala z očitki novega ameriškega predsednika ZDA na račun evropskih držav, ki da premalo sredstev namenjajo obrambi. Kot je poudarila, je treba vojaške izdatke zvišati tudi zaradi nevarnosti ruskega napada, pred katerim po njenih besedah svari več obveščevalnih agencij.
Kaja Kallas
Nezadostna vlaganja v vojaške zmogljivosti pošiljajo sporočilo agresorju, šibkost jih vabi, je povedala Estonka na letni konferenci Evropske obrambne agencije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Trump ima prav, ko pravi, da ne porabimo dovolj. Čas je, da začnemo vlagati," je dodala in se tako strinjala z novim ameriškim predsednikom, ki je nedavno med drugim povedal, da bi članice Nata morale obrambi namenjati pet odstotkov BDP.
ZDA morajo po besedah Kallas ostati najmočnejša zaveznica Evrope, ob tem pa je pozvala še k sklenitvi novega obrambnega sporazuma z Združenim kraljestvom.
Poziv k zvišanju vojaških izdatkov je podkrepila z navedbami več državnih obveščevalnih agencij, ki po njenih besedah opozarjajo, da bi Rusija lahko v od treh do petih letih "preizkusila pripravljenost EU za samoobrambo". Več podrobnosti glede domnevne nevarnosti napada ni podala.
"Rusija ne predstavlja težave za nekatere, ampak za vse nas. Evropejci se morajo zbuditi," je dodala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.