Petek, 9. 6. 2023, 6.48
1 leto, 4 mesece
471. dan vojne v Ukrajini
Putin: Ukrajinska protiofenziva se je začela
"Zagotovo lahko trdimo, da se je ta ukrajinska ofenziva začela," je dejal Putin v videointervjuju, ki ga je na Telegramu objavil ruski novinar. Ob tem je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil, da doslej ukrajinske enote "niso dosegle svojih ciljev na nobenem odseku fronte".
18.25 Putin: Ukrajinska protiofenziva se je začela
16.07 Rusija Madžarski predala vojne ujetnike iz Ukrajine
14.24 Ruska vojaka v posnetku priznata, da je za razstrelitev odgovorna Rusija
14.22 Zaradi poplav umrlo najmanj pet ljudi
13.57 Norveški znanstveniki: Imamo dokaz, da je bil jez pri Hersonu razstreljen
10.30 Ukrajina naj bi sprožila napade v regiji Zaporožje
8.33 IAEA: Voda iz akumulacijskega jezera še vedno hladi nuklearko v Zaporožju
6.30 Ruske sile še vedno napadajo poplavljena območja Hersona
18.25 Putin: Ukrajinska protiofenziva se je začela
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da je ukrajinska vojska začela dolgo pričakovano protiofenzivo, vendar pa Kijevu doslej "ni uspelo" doseči ciljev. Da se je ukrajinska ofenziva, ki so jo več mesecev napovedovali v Kijevu, že začela, so te dni ugibali tudi nekateri mednarodni mediji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Zagotovo lahko trdimo, da se je ta ukrajinska ofenziva začela," je dejal Putin v videointervjuju, ki ga je na Telegramu objavil ruski novinar. Ob tem je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil, da doslej ukrajinske enote "niso dosegle svojih ciljev na nobenem odseku fronte".
Dejal je, da spopadi trajajo "že pet dni, z intenzivnimi boji včeraj in dan prej". Ukrajinska vojska je utrpela znatne izgube, vendar "ofenzivni potencial kijevskega režima še vedno ostaja". "Ne bom govoril o številkah, vendar so impresivne," je dejal ruski predsednik.
Ruske oblasti in vojska so v preteklih dneh sporočile, da so ukrajinske sile sprožile napade v regiji Zaporožje na jugovzhodu Ukrajine, kar naj bi bila uvodna faza v protiofenzivo, da pa je ruska vojska napade odbila. Kijev je medtem zatrdil, da je glavno središče spopadov še vedno na vzhodu Ukrajine, medtem ko podrobnosti o razmerah na jugu države ni podal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajina je v preteklih mesecih trdila, da pripravlja protiofenzivo za osvoboditev območij, ki so jih zasedle ruske enote, a hkrati dejala, da začetka ne bo uradno objavila. Nekateri mednarodni mediji so ob sklicevanju na ukrajinske vojaške predstavnike že domnevali, da ukrajinska protiofenziva traja že nekaj dni.
16.07 Rusija Madžarski predala vojne ujetnike iz Ukrajine
Rusija je Madžarski predala 11 madžarskih vojnih ujetnikov iz Ukrajine, s čimer je ugodila prošnji Budimpešte. Ukrajina po poročanju madžarskih medijev v postopku predaje ni bila udeležena. Novico je danes potrdil podpredsednik madžarske vlade Zsolt Semjen, ki se pri tem sklicuje na izjavo ruske pravoslavne cerkve na Madžarskem.
"To je bila moja človeška in domoljubna dolžnost," je glede predaje ujetnikov dejal Semjen na televiziji ATV, pri čemer je potrdil četrtkovo sporočilo ruske pravoslavne cerkve, ki naj bi na prošnjo madžarske vlade posredovala pri predaji ujetnikov. Kot podpredsednik vlade premierja Viktorja Orbana je Semjen pristojen tudi za cerkvena vprašanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruska pravoslavna cerkve na Madžarskem je v četrtek zvečer sporočila, da so nekatere vojake, ki jih je zajela Rusija in se borijo na strani Ukrajine, prepeljali na Madžarsko. Po poročanju madžarskih medijev gre za enajst ujetnikov madžarskih korenin iz Zakarpatja. Odločitev o izročitvi ujetnikov po poročanju medijev ni bila dogovorjena z Ukrajino.
V Zakarpatju, najbolj zahodni regiji Ukrajine, živi okoli 150.000 etničnih Madžarov. Kot ukrajinski državljani so vpoklicani v ukrajinske oborožene sile tako kot drugi Ukrajinci. Pred letom 1918 je del Zakarpatja pripadal takratni Madžarski. Orbanova vlada od leta 2010 podeljuje madžarsko državljanstvo in potne liste etničnim Madžarom v sosednjih državah.
Madžarska kot članica EU pod vodstvom Orbana goji do Moskve naklonjena stališča, ki se od začetka ruske agresije proti Ukrajini niso bistveno spremenila. To se odraža tudi pri odločitvah glede sankcij EU proti Rusiji, do katerih je Budimpešta zadržana ali pa jim nasprotuje.
Orban je lani zagrozil z vetom, da bi preprečil uvrstitev patriarha ruske pravoslavne cerkve Kirila, ki velja za podpornika ruske agresije proti Ukrajini, na seznam sankcij EU. Orbanova vlada po poročanju dpa tudi zelo radodarno podpira rusko pravoslavno cerkev v državi s finančnimi sredstvi.
14.24 Ruska vojaka v posnetku priznata, da je za razstrelitev odgovorna Rusija
SBU je na Telegramu objavil minuto in pol dolg zvočni posnetek telefonskega pogovora med dvema domnevnima ruskima vojakoma. Ta naj bi priznala, da je za razstrelitev jezu odgovorna Rusija, eksplozija pa naj bi bila večja od pričakovane, poroča britanski BBC.
Da je za uničenje jezu najverjetneje kriva Rusija, je dejal tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. "Jez ni bil bombardiran. Uničili so ga eksplozivi, nameščeni na območjih turbin pod ruskim nadzorom," je dejal Borrell.
"Nisem bil tam, da bi ugotovil, kdo je odgovoren. Toda vse kaže, da če se je to zgodilo na območju pod ruskim nadzorom, je težko verjeti, da bi to lahko storil kdo drug. V vsakem primeru so posledice za Ukrajino grozljive, tako s humanitarnega kot z okoljskega vidika," je dodal.
14.22 Zaradi poplav umrlo najmanj pet ljudi
Po navedbah ukrajinskega notranjega ministra Igorja Klimenka je zaradi poplav po poškodbi jezu umrlo najmanj pet ljudi, še 13 jih pogrešajo. Ruski guverner okupirane regije Herson Vladimir Saldo pa je sporočil, da se je na strani reke Dneper pod nadzorom ruskih sil število smrtnih žrtev povzpelo na osem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob tem je opozoril, da je voda poplavila 22.273 domov v 17 naseljih in bi lahko naraščala še do deset dni. Od začetka poplav je bilo evakuiranih več kot 5.800 ljudi, je dodal.
Krivdo za uničenje jezu Rusija in Ukrajina prelagata druga na drugo. Kijev trdi, da gre za teroristično dejanje Moskve in vojni zločin, medtem ko ruska stran govori o ukrajinski sabotaži.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da se reševalne akcije v prizadetih krajih nadaljujejo. Hkrati pa je opozoril, da je v več kot 40 naseljih življenje praktično prekinjeno, medtem ko ima več sto tisoč ljudi omejen dostop do pitne vode.
13.57 Norveški znanstveniki: Imamo dokaz, da je bil jez pri Hersonu razstreljen
Vzrok poškodovanja jezu Kahovka pri Hersonu še vedno ni jasen, vendar se pojavljajo novi dokazi o tem, kako bi lahko bil poškodovan, poroča BBC.
Norveški seizmologi so ugotovili, da so seizmični signali, zabeleženi v Bukovini v Romuniji, ki leži 620 kilometrov stran od Nove Kahovke, pokazali, da je eksplodiralo v torek ob 2.54 zjutraj, kar sovpada s krajem in časom zrušitve jezu.
Znanstveniki Nosarja, norveške seizmološke organizacije, ob tem dodajajo, da bi samo zelo velika količina razstreliva lahko povzročila signal, oddaljen 620 kilometrov.
10.30 Ukrajina naj bi sprožila napade v regiji Zaporožje
Ukrajinske sile so sprožile napade v regiji Zaporožje, so v četrtek poročali lokalni predstavniki in proruski vojaški blogerji. Z njimi naj bi si Kijev prizadeval priboriti dostop do Azovskega morja in posledično razdeliti ruske sile. Ukrajino so medtem ponoči pretresli novi ruski zračni napadi, v katerih je umrla ena oseba, več je bilo ranjenih.
Po navedbah ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja so ruske sile v sredo zvečer po dve uri trajajoči bitki odbile ofenzivo ukrajinskih sil v regiji Zaporožje. Ob tem je tiskovni predstavnik ruskega polka Vostok pojasnil, da je bilo v spopadih v Zaporožju uničenih 13 ukrajinskih tankov, v regiji Doneck pa osem.
Ukrajinske sile naj bi v četrtek zvečer ob pomoči tankov, topništva in brezpilotnih letalnikov sprožile nove napade v Zaporožju, je poročal proruski vojaški bloger Vladimir Rogov in pojasnil, da intenzivni spopadi potekajo med mestoma Orihiv in Tomak, ruske sile pa naj bi zadrževale svoje položaje.
Mesto Tomak je po ocenah vojaških poznavalcev ključen cilj ukrajinskih sil. Z njegovim zavzetjem bi se jim namreč odprla pot proti Azovskemu morju, s čimer bi lahko razdelili ruske sile. To pa ne bi le oslabilo njihovih bojnih sposobnosti, temveč bi s tem prekinili tudi kopensko povezavo do polotoka Krim, ki si ga je Rusija enostransko priključila leta 2014.
Ukrajino so medtem ponoči pretresli novi ruski zračni napadi. V mestu Zvjahel v regiji Žitomir so napadi po navedbah lokalnih oblasti terjali eno smrtno žrtev, še trije so bili ranjeni. V napadu na mesto Uman v Čerkaški regiji pa je bilo ranjenih osem civilistov.
Ukrajinske letalske sile poročajo, da so v napadih, ki so trajali šest ur, skupno sestrelile štiri od šestih ruskih manevrirnih raket in deset od 16 brezpilotnih letalnikov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Spopadi naj bi se nadaljevali tudi v ruski obmejni regiji Belgorod. V ukrajinskem obstreljevanju mesta Belgorod naj bi bili ranjeni trije civilisti, več stavb pa je bilo poškodovanih, trdi guverner regije Vjačeslav Gladkov. Kijev naj bi prav tako obstreljeval bližnje mesto Šebekino, kjer pa o žrtvah ne poročajo.
Dron naj bi poškodoval tudi stanovanjsko stavbo v mestu Voronež, pri čemer sta bili ranjeni dve osebi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na Telegramu zapisal guverner istoimenske ruske regije Aleksander Gusev.
8.33 IAEA: Voda iz akumulacijskega jezera še vedno hladi nuklearko v Zaporožju
Ukrajinska jedrska elektrarna v Zaporožju po uničenju jezu Kahovka še vedno prejema vodo za hlajenje iz akumulacijskega jezera, je v četrtek sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). S tem se je odzvala na trditve ukrajinskega upravitelja jezu Ukrhidroenergo, ki navaja, da je raven vode v jezeru trenutno prenizka za črpanje.
Izvršni direktor ukrajinskega upravitelja jezu Ukrhidroenergo Igor Sirota je v četrtek opozoril, da je raven vode v akumulacijskem jezeru padla pod kritično točko 12,7 metra. Kot je pojasnil, nuklearka v Zaporožju zdaj iz jezera ne more več črpati vode, potrebne za hlajenje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nasprotno je sporočil generalni direktor IAEA Rafael Grossi, ki zatrjuje, da nuklearka vodo za hlajenje še naprej črpa iz akumulacijskega jezera. "Dosedanje analize kažejo, da bodo črpalke verjetno še vedno delovale, tudi če se gladina spusti na približno 11 metrov ali morda še nižje," je poudaril.
Ponovil je, da je osebje jedrske elektrarne že izvedlo ustrezne ukrepe za omejitev porabe vode. "Zdaj pa si prizadevajo preiti na alternativne vire oskrbe z vodo," je nadaljeval in kot eno od možnosti izpostavil ogromen bazen ob nuklearki, ki bi lahko vodo za hlajenje zagotavljal več mesecev.
Opozarja pa, da so splošne razmere na področju jedrske varnosti še vedno negotove in potencialno nevarne, obseg škode pa še ni znan. Prav tako ni znano, na kateri ravni se bo akumulacijsko jezero stabiliziralo.
Krivdo za uničenje jezu Rusija in Ukrajina zvračata druga na drugo. Kijev trdi, da gre za teroristično dejanje Moskve in vojni zločin, medtem ko ruska stran govori o ukrajinski sabotaži.
6.30 Ruske sile še vedno napadajo poplavljena območja Hersona
"Rusi še naprej obstreljujejo Herson in skupnosti v regiji, ki so jih že zavzeli teroristi. Obstreljujejo celo evakuacijske točke, kar je manifestacija zla, ki ga, razen ruskih, ni storil še noben terorist na svetu," je v nočnem nagovoru dejal Volodimir Zelenski.
Ukrajinski uradniki so pred tem sporočili, da je bilo v obstreljevanju med evakuacijo civilistov v Hersonu ranjenih najmanj devet ljudi, medtem ko jih je na tisoče bežalo pred poplavami, ki jih je povzročila zrušitev jezu Nova Kahovka, poroča CNN.
Poplavljen Herson po zrušenju jezu.
Po podatkih ukrajinskega ministrstva za notranje zadeve so evakuirali najmanj 2.339 ljudi, vključno s 120 otroki.
Satelitski posnetek po uničenju jezu Nova Kahovka.