Petek, 10. 1. 2025, 13.22
1 mesec, 1 teden
Vojna v Ukrajini
Zelenski računa na pomoč Meloni pri soočanju s Trumpom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,48
Meloni je medtem zagotovila, da bo Italija še naprej pomagala Ukrajini, da bi ji omogočila najboljše možne pogoje za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru. Dodala je, da Trump po njeni oceni ne bo pustil Ukrajine na cedilu in da bo prej naredil korak v smeri rešitve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek v Rimu srečal z italijansko premierko Giorgio Meloni, danes pa tudi s predsednikom države Sergiem Mattarello. Med obiskom je dejal, da Meloni zaupa glede pomoči Ukrajini pri soočanju z novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki je večkrat govoril o ukinitvi ameriške pomoči Kijevu. Medtem je nemški kancler Olaf Scholz zavrnil predlog o dodatni trimilijardni vojaški pomoči Ukrajini, ameriški predsednik Joe Biden pa je tik pred odhodom s funkcije uvedel obsežne sankcije proti ruskemu energetskemu sektorju, kar bo prizadelo tudi srbska naftna podjetja. Kot je danes v odzivu dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić, gre za resne sankcije in napovedal odgovoren odziv.
17.53 ZDA z obsežnimi sankcijami proti ruskemu energetskemu sektorju
16.59 Scholz naj bi zavrnil predlog o dodatni trimilijardni vojaški pomoči Ukrajini
14.20 Trump se pripravlja na srečanje s Putinom
13.10 Zelenski računa na pomoč Meloni pri soočanju s Trumpom
11.30 EU Ukrajini izplačala prve tri milijarde evrov v okviru posojila G7
9.55 Fico zaradi prekinitve tranzita plina grozi z ustavitvijo humanitarne pomoči Ukrajini
17.53 ZDA z obsežnimi sankcijami proti ruskemu energetskemu sektorju
ZDA so tik pred odhodom predsednika Joeja Bidna s položaja danes napovedale obsežne sankcije proti ruskemu energetskemu sektorju. Kaznovalni ukrepi so med drugim usmerjeni proti dvema velikima naftnima podjetjema Gazprom Neft in Surgutneftegas in več njunim hčerinskim družbam, tudi srbski naftni družbi Naftna industrija Srbije (NIS), ki je v večinski lasti Gazproma.
Z novimi sankcijami želijo ZDA izpolniti zavezo skupine G7, da zmanjšajo ruske prihodke od energentov, je v izjavi sporočilo ameriško ministrstvo za finance. Ukrepi med drugim zajemajo 183 ruskih tankerjev, s katerimi poskuša Rusija po njihovem mnenju zaobiti že obstoječe sankcije proti transportu svoje nafte.
Poleg tega so ukrepi usmerjeni proti konkretnim projektom in infrastrukturi za utekočinjeni zemeljski plin, pa tudi proti podizvajalcem, ponudnikom storitev, trgovcem in pomorskim zavarovalnicam, poročajo tuje tiskovne agencije.
Z novimi ukrepi, ki naj bi bili po navedbah neimenovanih predstavnikov ameriške administracije najobsežnejši doslej, želi Washington nadalje oslabiti rusko valuto, pognati inflacijo in prisiliti rusko centralno banko v dodaten dvig obrestne mere. Pričakujejo, da bodo sankcije ruskemu gospodarstvu zadale več milijard dolarjev škode na mesečni ravni.
Sankcije, ki so usklajene tudi z Združenim kraljestvom, so zadnje v nizu ukrepov, ki jih z namenom oslabitve ruskih prihodkov in vojaških zmogljivosti v luči agresije nad Ukrajino sprejemajo ZDA z zaveznicami.
"ZDA sprejemajo obsežne sankcije proti ključnemu viru, s katerim Rusija financira svojo brutalno in nezakonito vojno proti Ukrajini," je tudi danes sporočila ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu menil, da gre za velik udarec za "ruski vojni stroj".
Med sankcioniranimi podjetji se je znašla tudi srbska naftna družba NIS, ki je v večinski lasti ruskih družb Gazprom Neft in Gazprom, ki imata skupaj 56-odstotni delež v podjetju. Približno 30 odstotkov je v lasti Srbije, ostalo pa je v lasti malih delničarjev. NIS je edini dobavitelj plina v Srbijo in večinski lastnik obeh plinovodov, po katerih se ruski plin prenaša v Srbijo.
Kot je danes v odzivu dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić, gre za resne sankcije, v okviru katerih ZDA zahtevajo popoln umik ruskih lastnikov iz podjetja. Za spremembe lastništva naj bi imeli na voljo 45 dni, do 25. februarja.
Vučić je po poročanju tujih tiskovnih agencij napovedal "odgovoren in resen odziv". "Četudi se nam mudi, se ne bomo prenaglili v napačne odločitve," je dejal. Napovedal je tudi pogovore tako z ruskih predsednikom Vladimirjem Putinom kot predstavniki ZDA. "Prihajajočo administracijo bomo zaprosili, naj še enkrat razmisli o odločitvi," je dodal.
Srbija vse od ruske invazije na Ukrajino ohranja tesen odnos z Moskvo in v nasprotju z EU, ki se ji želi pridružiti, zavrača uvedbo sankcij proti Rusiji. Vučić je že v preteklosti dejal, da bi bili ukrepi proti družbi NIS velik udarec za Srbijo, ki je v veliki meri odvisna od ruskega plina in se trenutno pogaja o novi pogodbi, saj trenutna poteče marca.
16.59 Scholz naj bi zavrnil predlog o dodatni trimilijardni vojaški pomoči Ukrajini
Nemški kancler Olaf Scholz je zavrnil predlog za dobavo dodatne vojaške pomoči Ukrajini v višini treh milijard evrov, je danes poročal nemški časnik Der Spiegel.
Predlog sta pripravila zunanja ministrica Annalena Baerbock in obrambni minister Boris Pistorius. Ta je med drugim vključeval dobavo treh sistemov zračne obrambe iris-t, deset havbic in artilerijskega streliva, poročanje Spiegla povzema Politico.
Baerbock in Pistorius sta si prizadevala, da bi bil predlog sprejet še pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 23. februarja. Njuni ministrstvi pa sta dobavo dodatne pomoči utemeljili s sklicevanjem na slabšanje vojaških razmer v Ukrajini. Kanclerjev urad naj bi nato sporočil, da Scholz predlogu ni naklonjen, saj da si ne želi vezati rok vladi, ki bo po volitvah prišla na oblast.
Nemčija je druga največja obrambna podpornica Ukrajine za ZDA. Letos bo Berlin Kijevu namenil dodatne štiri milijarde evrov pomoči. Ukrajina si sicer prizadeva od Nemčije dobiti tudi zeleno luč za dobave raket dolgega dosega taurus, vendar Scholz tovrstne pozive vztrajno zavrača.
14.20 Trump se pripravlja na srečanje s Putinom
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se ruski predsednik Vladimir Putin želi srečati z njim in da že potekajo priprave na srečanje. Voditelja se bosta pogovarjal o vojni v Ukrajini, je sporočil tiskovni predstavnih Kremlja Dmitri Peskov.
13.10 Zelenski računa na pomoč Meloni pri soočanju s Trumpom
"Zaupam ji. S predsednico vlade imam odlične odnose. In zahvaljujem se ji za podporo, ki jo namenja Ukrajini," je Zelenski dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali meni, da bo Meloni pomagala Ukrajini pri soočanju s Trumpom, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Giorgia Meloni, Volodimir Zelenski
Trump, ki bo 20. januarja prisegel na položaj predsednika, je bil namreč v preteklosti večkrat kritičen do obsežne vojaške pomoči, ki jo Washington namenja Kijevu. Prav tako je trdil, da lahko konča vojno v Ukrajini v 24 urah, čeprav nikoli ni pojasnil podrobnosti.
Zelenski se je v Rimu zahvalil Italiji za njeno neomajno podporo Ukrajini in pojasnil, da sta na srečanju z Meloni med drugim govorila o krepitvi varnosti in pripravah na konferenco o obnovi Ukrajine, ki bo potekala julija v Rimu. Prav tako je svojega kolega Mattarello povabil v Ukrajino in spomnil, da je italijanski predsednik državo nazadnje obiskal pred 25 leti.
11.30 EU Ukrajini izplačala prve tri milijarde evrov v okviru posojila G7
Evropska komisija je danes Ukrajini izplačala prve tri milijarde evrov pomoči v okviru evropskega dela posojila skupine G7, za odplačevanje katerega bodo Kijevu na voljo sredstva, pridobljena z upravljanjem zamrznjenega ruskega premoženja. EU bo sicer prispevala 18 od skupno 45 milijard evrov.
"Skoraj tri leta po začetku ruske vojaške agresije lahko Ukrajina še vedno računa na svoje prijatelje in partnerje. Danes Ukrajini namenjamo tri milijarde evrov. Gre za prvo izplačilo deleža Evropske unije pri posojilu skupine G7," je na družbenem omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Dodala je, da s tem Ukrajini zagotavljajo finančna sredstva za nadaljevanje boja za svobodo in zmago.
Ukrajinski premier Denis Šmihal se je predsednici komisije zahvalil za izplačilo. Dodal je, da to kaže na neomajno zavezanost Evropske unije pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo, ohranjanju makroekonomske stabilnosti in obnovi ključne infrastrukture.
"Skupaj lahko ohranimo pravico ter okrepimo odpornost Ukrajine in Evrope," je zapisal na omrežju X.
Skupina najrazvitejših svetovnih gospodarstev G7 je dogovor o izvedbi posojila Kijevu v višini 50 milijard ameriških dolarjev (okoli 45 milijard evrov) potrdila konec oktobra lani.
Pobuda G7 vključuje dvostranska posojila članic skupine in EU, ki bo prispevala okoli 18 milijard evrov. ZDA so že decembra Ukrajini namenile okoli 20 milijard dolarjev, preostalih 10 milijard dolarjev pa naj bi zagotovili Združeno kraljestvo, Japonska in Kanada.
Za odplačilo posojil bodo Kijevu namenili prihodke od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, in morebitne druge prostovoljne prispevke. To omogoča posebni posojilni mehanizem, ki ga je vzpostavila EU.
9.55 Fico zaradi prekinitve tranzita plina grozi z ustavitvijo humanitarne pomoči Ukrajini
Slovaški premier Robert Fico je v četrtek po pogovorih v Bruslju po zaustavitvi tranzita ruskega plina v Evropo prek Ukrajine znova zagrozil z omejitvijo pomoči ukrajinskim beguncem na Slovaškem. Omenil je tudi možnost ustavitve vse humanitarne pomoči Ukrajini ali dobave elektrike v izrednih razmerah, poroča slovaška tiskovna agencija TASR.
Na politični ravni bi lahko Slovaška uporabila pravico veta pri številnih odločitvah v Evropski uniji, je še dejal Fico po pogovorih z evropskim komisarjem za energijo Danom Joergensenom.
Poudaril je, da bo Slovaška te ukrepe sprejela le, če ne bo imela druge možnosti. To je po njegovih besedah priložnost, da pokaže, kako bi se moral vesti voditelj suverene države.
Fico je tudi napovedal ustanovitev skupine za reševanje spora z Ukrajino, ki ni podaljšala pogodbe o tranzitu ruskega plina čez svoje ozemlje, kot razlog pa navedla rusko invazijo. V njej bodo predstavniki Slovaške, Evropske komisije in verjetno tudi Ukrajine.
"Gre za resen problem in tega se zaveda tudi evropski komisar Joergensen, s katerim se je slovaška vladna delegacija pogajala," je dejal Fico. Ob tem je pohvalil četrtkova pogajanja s komisijo in jih označil za konstruktivna. Ponovil je, da je odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za ustavitev tranzita plina povsem politična in da bo močno vplivala na zvišanje cen plina in konkurenčnost EU.
Prvotno naj bi pogajanja v Bruslju potekala v torek ob udeležbi ukrajinske delegacije. Vendar je urad slovaške vlade pozneje sporočil, da jih je Komisija zaradi odsotnosti ukrajinske strani odpovedala in jih preložila na četrtek.
