Ponedeljek, 18. 9. 2023, 22.03
1 leto, 2 meseca
"Že jutri bi lahko sprejeli Moldavijo in Črno goro, ne pa Ukrajine in Srbije"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,10
Z Nathalie Tocci smo se pogovarjali o napovedih predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da mora biti EU do leta 2030 pripravljena za rešitev, enako pa morajo biti pripravljene tudi bodoče države članice.
"Vseh 27 držav članic EU se zaveda, da se širitev mora zgoditi. Mogoče ne zato, ker bi si to želeli, in če bi lahko, bi se verjetno temu izognili. A vedo, da se ne morejo. Pomembno je vzdrževati povezavo med Zahodnim Balkanom in vzhodnim triom (Ukrajina, Moldavija, Gruzija), saj proces širitve poganjajo vzhodnjaki. Prav zato je širitev zdaj spet na agendi EU. Če ne bi bilo vojne v Ukrajini, o širitvi EU ne bi bilo govora," je za Siol.net povedala Nathalie Tocci, italijanska raziskovalka in strokovnjakinja za mednarodne odnose, ki je prepričana, da bi lahko manjši državi, kot sta Črna gora in Moldavija, že jutri postali del EU, tega pa ne moremo reči za Ukrajino in Srbijo.
O stanju v Evropski uniji in njeni prihodnosti je za Siol.net spregovorila Nathalie Tocci, italijanska raziskovalka in strokovnjakinja za mednarodne odnose ter direktorica Inštituta Affari Internazionali, ki smo jo ujeli na letošnjem Blejskem strateškem forumu.
Kakšna je prihodnost EU, kje smo in kam gremo?
Po eni strani je vojna v Ukrajini okrepila EU, po drugi strani pa je razgalila njene šibkosti. Politično je EU zagotovo bolj enotna, kot je bila pred petimi leti. To je neizogibno zaradi Rusije, ki predstavlja ne samo grožnjo Ukrajini pač pa celotni Evropi. Tudi energetska varnost EU je bolšja zdaj kot pred nekaj leti. Dejstvo, da smo še vedno tukaj, da nismo zmrznili, da nismo v globoki recesiji, priča o tem, da se s težaavmi spoprijemamo relativno dobro.
Skrbita pa me varnost in obramba. Na eni strani smo na področju varnosti in obrambe naredili veliko, na drugi strani pa se je zelo povečala naša odvisnost od ZDA. Vse lepo in prav, dokler v Beli hiši sedi Joe Biden, a kaj se bo zgodilo potem? V mislih nimam samo katastrofičnega scenarija in Donalda Trumpa na oblasti. Recimo, da bo Biden znova zmagal in dobil še en mandat. Potem pa Bidna ne bo več in ne glede na to, ali bo v Beli hiši demokrat ali republikanec, ne bo atlanticist v takšni meri, kot je Biden.
Če smo tako močno odvisni od ZDA, se postavlja vprašanje, kje je potem naša varnost. V kakšnem letu in pol, če bo na oblasti še Biden, ne bo sprememb, a kaj bo čez šest let? To ni veliko časa, še posebej ne v politiki in še posebej ne, ko govorimo o strukturalnih spremembah in varnostni zaščiti, ki za vzpostavitev zahteva desetletja.
Sogovornico Nathalie Tocci skrbi predvsem področje varnosti in obrambe, saj EU v tem pogledu postaja vse bolj odvisna od ZDA.
Kako vojna v Ukrajini vpliva na kohezivnost EU?
Evropa je bolj enotna zaradi šoka, ki ga je sprožila ruska invazija na Ukrajino. Ni šlo drugače, kot pa da smo stopili skupaj. A bolj presenetljivo je dejstvo, da smo enotni tudi preostali. Spominjam se, da so mnogi že lani poleti govorili o razhajanjih, a to se do danes še ni zgodilo. Tudi v zelo zahtevnih primerih, eden izmed takšnih je dogajanje na Madžarskem, nam je to uspelo rešiti.
Kar zadeva enotnost, smo marsikaj naredili veliko bolje, kot bi lahko. Kot sem že rekla, je bolj kot ta začetna enotnost presenetljivo dejstvo, da smo to tudi obdržali.
Je EU še globalni igralec?
Vse je relativno. Smo sploh kdaj bili globalni igralec? Bili smo ekonomski igralec in še vedno smo, a mislim, da moramo premisliti, kako bomo igrali svojo ekonomsko vlogo. Do zdaj smo jo namreč igrali na podlagi sporazumov o prosti trgovini, zdaj pa živimo v obdobju, ko ti niso ravno priljubljeni.
Glede varnosti smo bili velik igralec le znotraj Evrope predvsem zaradi širitve in integracijske politike. Če pogledamo s te perspektive, smo danes mogoče še večji globalni igralec, kot smo bili v preteklosti, saj je širitev ponovno na agendi EU, potem ko je v zadnjih nekaj letih ta z agende povsem izginila. Nikoli pa z vidika varnosti nismo bili pravi igralec na Srednjem vzhodu ali v Afriki.
Rekla bi, da je situacija po večini enaka, dramatično pa se je spremenil kontekst.
Kako bi lahko vzpon skrajne desnice v Nemčiji vplival na prihodnost EU?
Če se bo to zgodilo, potem smo lahko zelo zaskrbljeni. A če sem iskrena, ne vidim, da bo v naslednjem evropskem parlamentu dominirala skrajna desnica, da se vrača nacionalni populizem.
Mislim, da se je nacionalno populistični val v preteklosti zgodil zato, ker smo se s političnimi vprašanji soočali na slab način. Ko se s stvarmi ne spoprijemamo na dober način, pride na oblast skrajna desnica.
Z zadnjima dvema krizama, s pandemijo covid-19 in vojno, smo se spopadli relativno dobro. Vedno pa bi bilo lahko seveda še bolje.
Bali smo se Giorgie Meloni, zdaj pa se zdi, da se v Italiji ni zgodilo nič. Kako to komentirate?
Tudi v primerih, ko je na oblasti desnica, tako je tudi v moji državi, v Italiji, se ta ne obnaša tako, kot bi se, če bi prišla na oblast nekaj let prej, recimo leta 2016.
Melonijeva si namreč ne more privoščiti, da bi bila skrajno desna voditeljica, ker je kontekst drugačen. Tudi če je njena ideologija enaka, ni neumna in je ne more tako izraziti. A dala bi roko v ogenj, da je njena ideologija ostala povsem enaka. Dokler bo kontekst takšen, kot je, me ne skrbi preveč. Če pa bomo res zamočili pri soočanju s pomembnimi političnimi vprašanji, če recimo Kitajska in ZDA stopita v vojno, če se zgodi še ena velika katastrofa in če se politika na to ne bo dobro odzvala, potem gre pričakovati vzpon skrajne desnice.
"Voditeljica, kot je ona (Giorgia Meloni, op. a.) ... Čeprav je ne poznam osebno, bi dala roko v ogenj, da je njena ideologija ostala povsem enaka. Vsak lahko naredi le toliko, kot lahko, a ideologije se ne spreminjajo," je prepričana Nathalie Tocci.
Premier Črne gore je na panelu voditeljev Zahodnega Balkana na Bledu voditeljem EU očital, da ne vedo, kaj bi radi, medtem ko Črnogorci točno vedo, česa si želijo in to je postati del EU. Kako komentirate te očitke?
Menim, da ni tako. Mogoče je bilo tako do začetka letošnjega leta, zdaj pa se vseh 27 držav članic EU zaveda, da se širitev mora zgoditi. Mogoče ne zato, ker bi si to želeli, in če bi lahko, bi se verjetno temu izognili.
Glede na to, da se zavedamo, da se širitev mora zgoditi, zdaj tečejo pogovori o reformah, ki se morajo zgoditi znotraj EU, pa seveda tudi reforme v državah kandidatkah. Teh pogovorov pred nekaj leti sploh ni bilo. Zakaj? Ker nihče ni mislil resno glede širitve EU. Danes so glede širitve EU resni, vedo, da se to mora zgoditi.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da mora biti EU do 2030 pripravljena na širitev, premier Črne gore pa, da je to prepozno.
Z opazko premierja se strinjam, saj menim, da bi lahko manjše države, kot sta Črna gora in Moldavija, del EU postale v roku dveh ali treh let in ni treba čakati do leta 2030. Ni namreč potrebnega veliko, da integriraš tri milijone ljudi.
Poleg tega je pomembno vzdrževati povezavo med Zahodnim Balkanom in vzhodnim triom (Ukrajina, Moldavija, Gruzija), saj proces širitve poganjajo vzhodnjaki. Prav zato je širitev zdaj spet na agendi EU. Če ne bi bilo vojne v Ukrajini, o širitvi EU ne bi bilo govora.
Torej treba je ohranjati povezavo med omenjenima dvema regijama, kar pa ne pomeni, da se ne more nič zgoditi znotraj teh dveh regij. Že jutri bi lahko sprejeli Moldavijo in Črno goro, ne pa recimo Ukrajine in Srbije.
