Četrtek, 31. 8. 2023, 22.27
1 leto, 3 mesece
Če država, kot je Rusija, lahko zasede sosednjo državo, je ogrožena varnost vseh
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
Na Bledu smo ujeli Ann Linde, nekdanjo zunanjo ministrico Švedske. V času njenega mandata se je Švedska po več desetletjih vojaške nevtralnosti zaradi naraščajočih napetosti z Rusijo in Putinove invazije na Ukrajino podala na pot vstopa v Nato.
Nekdanja švedska zunanja ministrica Ann Linde, ki je maja lani uradno podpisala švedsko prošnjo za vstop v Nato, je prepričana, da se bo njeni državi kljub turškemu oviranju na koncu uspelo vključiti v omenjeno vojaško zavezništvo. Opozorila je, da bo, če se bo Rusiji dopustilo, da zasede ozemlje sosednje Ukrajine, ogrožena varnost vseh.
Ann Linde, ki je bila ena od udeleženk letošnjega Blejskega strateškega foruma, je bila švedska zunanja ministrica med septembrom 2019 in oktobrom 2022. V obdobju njenega ministrovanja je Rusija napadla Ukrajino, kar je Švedsko spodbudilo, da po dolgih desetletjih opusti nevtralnost in zaprosi za vstop v Nato.
"Po ruski invaziji na Ukrajino so ljudje, najprej na Finskem, kmalu zatem pa tudi na Švedskem, spoznali, da ne moremo biti več vojaško neuvrščena država. Zaradi svoje varnosti se moramo pridružiti Natu. Pred tem je le od 20 do 30 odstotkov ljudi podpiralo pridružitev Švedske Natu, zdaj pa se je ta odstotek zvišal na 70," je spremembo razmišljanja Švedov po ruski invaziji na Ukrajino Lindejeva opisala za Siol.net.
Nekdanja zunanja ministrica Švedske je pojasnila, da nad odločitvijo Vladimirja Putina, da napade Ukrajino, niso bili presenečeni, saj so že več mesecev prej vedeli, da se nekaj dogaja. Niso pa si mislili, da bo Putin sprejel tveganje, ki ga s seboj prinaša ta poteza.
Članstvo Švedske v Natu čaka na odločitev Ankare
Uradno prošnjo za vstop v Nato je Lindejeva kot švedska zunanja ministrica podpisala maja lani. Istočasno se je za vstop v Nato odločila tudi švedska vzhodna soseda Finska, ki je bila prej prav tako dolga desetletja nevtralna država. A če je Finska postala članica Nata aprila letos, pa se bolj zapleta s Švedsko.
Švedsko pridružitev podpirajo vse države zavezništva razen dveh, Madžarske in Turčije. Na letošnjem zasedanju članic Nata je sicer turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Švedom dal zeleno luč in zdaj mora vstop ratificirati še turški parlament, toda to vendarle ni "zgolj formalnost" in zgodba še ni končana.
Odnose s Turčijo je v zadnjem obdobju znova poslabšala poteza iraškega pribežnika, ta je pred glavno mošejo v Stockholmu sežgal Koran, kar je ostro obsodil turški predsednik in Švede opomnil, da bi to lahko vplivalo na njihovo pot v Nato.
"Zažiganja Korana švedska vlada ne podpira. Večinoma za tem stojijo državljani Iraka, ki imajo začasno prebivališče na Švedskem. Mi imamo zaščiteno svobodo govora in to bi radi obdržali, a vse, kar je legalno, še ni nujno primerno. Vnašanje sovraštva v družbo zagotovo ni primerno," je dogodek komentirala Lindejeva.
S sogovornico smo govorili tudi o priključitvi Švedske Natu. Če je pred rusko invazijo na Ukrajino vstop v Nato podpiralo med 20 in 30 odstotkov Švedov, je zdaj podpora precej višja.
"Ljudje so spoznali, da ne moremo več biti vojaško neuvrščena država"
Nekdanja švedska zunanja ministrica je sicer glede vstopa Švedske v Nato optimistična tudi zaradi vojaške moči, ki jo ima država: "Imamo eno izmed najmočnejših in najbolje opremljenih vojsk, povečali smo vojaške izdatke, imamo odlično znanje na področju vojskovanja. Smo država, ki ponuja varnost."
Februarja lani, ko je Rusija začela invazijo na Ukrajino, je bila Lindejeva na čelu švedskega ministrstva za zunanje zadeve. "Več mesecev prej smo vedeli, da se ruske enote zbirajo okoli ukrajinskih meja, in vedeli smo, da se bo nekaj zgodilo. A tako kot večina evropskih držav si nismo mislili, da bo Putin toliko tvegal in izvedel invazijo. Nismo si mislili, da ima dovolj vojske za napad na vso Ukrajino. Pričakovali smo na primer velik napad na infrastrukturo ali pa kibernetski napad, ne pa popolne invazije," je povedala Lindejeva.
Ann Linde je v pogovoru za Siol.net poudarila, kako pomembno je, da so v razpravo o varnosti in obrambi vključene ženske: "Če za mizo ne posedemo žensk, nekatere problematike niso naslovljene in želim le poudariti, kako pomembno je, da smo ženske vključene v razprave. Za to se zavzema tudi vaša zunanja ministrica in moja kolegica Tanja Fajon."
"Svoboda Ukrajine pomeni eksistencialno vprašanje za vso Evropo"
Tveganje po besedah naše sogovornice Putinu ni prineslo želenih rezultatov: "Pričakoval je, da bo z lahkoto porazil Ukrajino, odpornost in boj ukrajinskega naroda pa sta nekaj, česar ni pričakoval."
Lindejeva je v pogovoru poudarila, da morajo države še naprej podpirati Ukrajino in ji zagotavljati vojaško pomoč, saj svoboda Ukrajine pomeni eksistencialno vprašanje za vso Evropo: "Če je mogoče, da velika država, kot je Rusija, ne sledi mednarodnim pravilom in zavzame ozemlje druge suverene države, je varnost vseh nas ogrožena."
Zaradi naraščajočih napetosti z Rusijo je švedska vlada še pred začetkom vojne v Ukrajini leta 2020 sporočila, da bo država okrepila svojo obrambo in v prihodnjih petih letih povečala vojaške izdatke za približno 40 odstotkov ter podvojila število ljudi, ki so vpoklicani v njene oborožene sile.
Švedski odbor za obrambo, ki vsako leto oceni mogoče grožnje, ki pretijo državi, ne izključuje možnosti vojaškega napada Rusije na Švedsko. Tudi zato so po desetletjih vojaške nevtralnosti Švedi lani stopili na pot vstopa v Nato.
Ann Christin Linde je bila švedska zunanja ministrica med septembrom 2019 in oktobrom 2022. V času njenega ministrovanja je Rusija napadla Ukrajino, kar je Švedsko posledično spodbudilo, da po dolgih desetletjih opusti nevtralnost in zaprosi za vstop v Nato.
