Nedelja, 2. 3. 2025, 23.33
6 ur, 43 minut
Velika Britanija in Francija predlagata enomesečne premirje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,26
Starmer in Zelenski sta po srečanju v soboto podpisala sporazum o 2,26 milijarde funtov (2,74 milijarde evrov) vrednem posojilu za podporo ukrajinski vojski.
Danes smo na razpotju zgodovine, je britanski premier Keir Starmer dejal po neformalnem vrhu več evropskih in drugih voditeljev v Londonu, na katerem so razpravljali o evropski obrambi in podpori Ukrajini. Ob tem je naštel štiri korake za pomoč Ukrajini, ki vključujejo vojaško pomoč in trdna varnostna jamstva tako Evrope kot ZDA. Francija in Velika Britanija predlagata tudi enomesečno premirje.
Starmer je na novinarski konferenci po srečanju v Londonu dejal, da mora biti vsak dogovor v podporo Ukrajini "podprt z močjo" in da mora vsaka država prispevati po svojih najboljših močeh, tako da vsi prevzamejo odgovornost in povečajo svoj delež, poroča britanski BBC.
Zgodovinsko razpotje
"Danes smo na zgodovinskem razpotju. Čas je, da ukrepamo ter se združimo okrog novega načrta za pravičen in trajen mir," je še dejal britanski premier. Naštel je štiri pomembne korake, o katerih so se po njegovih besedah dogovorili na današnjem srečanju.
Pri tem je omenil nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in krepitev gospodarskega pritiska na Rusijo, dokler traja vojna. Dodal je, da mora vsak trajni mir zagotoviti suverenost in varnost Ukrajine, ki mora biti del vseh mirovnih pogajanj. Po Starmerjevih besedah si bodo evropski voditelji v primeru mirovnega dogovora prizadevali za odvračanje Rusije od morebitnega novega vdora v Ukrajino v prihodnosti. Britanski premier je napovedal še, da želijo zavezniki oblikovati "koalicijo voljnih", ki bi branila Ukrajino in zagotavljala mir v državi.
Emmanuela Macrona in Keir Starmer o predlagata enomesečnem premirju med Rusijo in Ukrajino. V intervjuju za francoski časopis Le Figaro Macron pravi, da takšno premirje ne bi – vsaj na začetku – zajemalo spopadov na kopnem, ampak bi potekalo v zraku in na morju. Priznava pa, da bi bilo zelo težko preveriti, ali se je prekinitev ognja dejansko spoštovala na tako obsežni fronti.
Mirovnike bi lahko napotili pozneje, še predlaga francoski voditelj, ki trdi, da v prihodnjih tednih na ukrajinskih tleh ne bo evropskih vojakov. Predlaga tudi, da bi morale evropske države dvigniti svoje izdatke za obrambo na med 3,0 in 3,5 odstotka BDP, da bi se odzvale na spreminjajoče se prioritete Washingtona in rusko militarizacijo.
Evropski načrt za konec vojne Ukrajine
Še pred današnjim zasedanjem voditeljev je napovedal, da bosta Združeno kraljestvo in Francija v sodelovanju z Ukrajino in še "eno ali dvema evropskima državama" oblikovali načrt za konec vojne v Ukrajini, ki ga bodo nato predstavili ZDA.
Vrh v Londonu, na katerem so se zbrali voditelji številnih evropskih držav in Kanade, ki so razpravljali o vojni v Ukrajini.
"Evropa mora opraviti težji del naloge, vendar pa vsak sporazum potrebuje podporo ZDA. Naj jasno povem, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom strinjamo glede nujnosti trajnega miru. Zdaj moramo skupaj doseči rezultate," je dejal Starmer.
Dodal je, da se bodo z zavezniki kmalu znova pogovarjali o tem, kako nadaljevati in doseči dogovor o miru, preden bodo svoje napovedi podprli z morebitno napotitvijo vojakov v Ukrajino ali drugimi konkretnejšimi potezami.
Srečanje Starmerja z italijansko premierko
Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki se je danes pred zasedanjem voditeljev s Starmerjem sestala na dvostranskem pogovoru, je po neformalnem vrhu dejala, da "si vsi želijo pravičnega miru v Ukrajini, vključno z ZDA". "O tem smo se strinjali tudi danes, vendar se moramo dogovoriti, kako bomo to dosegli," je dodala.
Nemški kancler Olaf Scholz je medtem po srečanju v Londonu potrdil, da so vsi prisotni jasno zagotovili, da nameravajo še naprej podpirati Ukrajino. "To je napadena država, žrtev ruske agresije. Jasno je, da moramo Ukrajino podpreti tako vojaško kot finančno," je dodal.
Vrha v Londonu so se udeležili voditelji več kot desetih evropskih držav, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, kanadski premier Justin Trudeau in turški zunanji minister Hakan Fidan.
Pridružil se jim je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je takoj zatem odpravil na grad Sandringham, kjer ga je že sprejel britanski kralj Karel III.
"Zdaj je izredno pomembno, da povečamo porabo in se pripravimo na najhujše. Obrambo moramo resnično močno okrepiti," je po poročanju britanskega BBC dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da bosta za to potrebna jasen načrt EU in skupen evropski pristop. Tega nameravajo po njenih besedah uskladiti na izrednem zasedanju Evropskega sveta, ki bo potekalo v četrtek.
"Skupaj z vami smo pripravljeni braniti demokracijo, braniti načelo pravne države, po katerem ne smeš napasti soseda ali s silo spreminjati meja. V našem skupnem interesu je, da preprečimo prihodnje vojne," je še dejala von der Leyen, pri čemer je po navedbah BBC nagovorila ZDA in predsednika Donalda Trumpa.
