Zakaj nemško "čudežno orožje" v Sloveniji ne deluje

Nemci veljajo za previdne varčevalce in vlagatelje, ki večinoma rajši dajejo svoje prihranke v banko, kot da bi kupovali hiše, delnice ali obveznice. Toda tudi Nemci zaradi nizkih obresti v evroobmočju spreminjajo svoje navade, piše britanski tednik The Economist.

V Nemčiji so podjetniške obveznice vse bolj priljubljene V zadnjih letih so tako med vlagatelji postale priljubljene podjetniške obveznice, ki jih izdajajo srednje velika podjetja, tako imenovana Mittelstand. Ta so začela izdajati obveznice, ker zaradi posojilnega krča niso več mogla dobivati bančnih posojil. Nemci radi kupujejo njihove obveznice, ker veljajo za družinsko vodena podjetja, v katerih ima vodstvo človeški odnos do zaposlenih.

Nemška podjetja Mittelstand so v resnici večinoma v družinski lasti. Po navadi gre za izdelovalce industrijskih delov, kot so na primer ključavnice za avtomobile ali kompresorji za hladilnike …

Založniki šolskih učbenikov, izdelovalci zeliščne grenčice … Primerov uspešnih izdaj obveznic je veliko. Tako je nemška založba Klett, ki izdaja šolske učbenike (del Skupine Klett je tudi slovenska založba Rokus Klett), leta 2009 z izdajo obveznic od majhnih vlagateljev, med njimi od številnih učiteljev, v samo dveh tednih zbrala 30 milijonov evrov.

Podjetje Underberg, ki izdeluje zeliščno grenčico, je letos prav tako s prodajo obveznic zbralo 30 milijonov evrov. Res je, to sta precej znani nemški srednje veliki podjetji, toda zbiranje denarja z izdajo obveznic je uspelo tudi manjšim podjetjem.

Srednje velika podjetja v Nemčiji izdala že za 10 milijard evrov obveznic Franken Guss, ki izdeluje avtomobilske dele, je lani s prodajo obveznic zbral 12 milijonov evrov. Med letoma 2009 in 2013 so tako vsa nemška srednje velika podjetja, vključno z nekaterimi švicarskimi in avstrijskimi podjetji, izdala že za približno 10 milijard evrov obveznic.

Nemško kemično podjetje PCC je bilo verjetno prvo srednje veliko podjetje, ki je uporabilo ta način financiranja, in sicer že leta 1998. To je storilo zaradi takratne ruske krize, zaradi česar banke niso želele dajati posojil podjetjem, ki so poslovala z Rusijo, ne glede na to, kako uspešna so bila.

Temne plati podjetniških obveznic Zdaj ima PCC okoli 7.500 vlagateljev, od leta 1998 je obveznice izdal že 41-krat v skupni vrednosti 500 milijonov evrov. Podjetniške obveznice pa nimajo samo svetle plati: družba lahko tako izda več obveznic, kot jih potrebuje oziroma jih lahko izplača vlagateljem.

Zaradi tega je v Nemčiji šlo v stečaj že več srednje velikih podjetij, med drugim Prokon, ki je razvijal naprave za izkoriščanje obnovljivih virov energije.

V Sloveniji obveznice izdajajo velika podjetja V Sloveniji zbiranje finančnih sredstev z izdajami obveznic uporabljajo velika podjetja: Gorenje, Petrol, Tušmobil … Kot pravi Simon Mastnak, izvršni direktor Skupine Alta, se še nekatere družbe pripravljajo za izdajo obveznic.

Toda to velja za slovenska velika podjetja, slovenska majhna in srednja velika podjetja "čudežnega orožja" nemških srednje velikih podjetij ne uporabljajo. Mastnak pojasnjuje, da manjša podjetja težje izdajo obveznice, in sicer zaradi več razlogov.

Zakaj slovenska manjša podjetja težje vstopijo na obvezniški trg Prvi razlog je, da pri sami izdaji obveznic nastanejo fiksni stroški, ki so enaki pri manjših ali večjih izdajah. Torej, čim manjše so izdaje obveznic, tem večji delež celotnih stroškov predstavljajo fiksni stroški.

Drugi razlog je, da so manjša podjetja pri vlagateljih manj znana, zato se ti težje odločajo za nakup obveznic takšnih družb. Tretji razlog pa je, da so manjša podjetja z vidika poslovanja bolj tvegana, kar spet odbija vlagatelje oziroma morebitne kupce obveznic.

Posojilni krč je tudi posledica prezadolženosti podjetij Igor Akrapovič, lastnik uspešnega srednje velikega podjetja Akrapovič, pravi, da njegovo podjetje ne izdaja podjetniških obveznic, prav tako mu ni znano, da bi kakšno slovensko majhno ali srednje veliko podjetje finančne vire iskalo na trgu obveznic.

Zamisel se mu sicer zdi zanimiva, a poudarja, da je v Sloveniji posojilni krč tudi posledica prezadolženosti podjetij. Banke so postale bolj previdne, in če je podjetje zelo zadolženo, ne dobi posojila.

Akrapovič: Če uspešno posluješ, ni težko dobiti bančnega posojila Poleg tega banke v Sloveniji pri odobritvi posojila zdaj bolj gledajo na poslovanje podjetja, pred leti so namreč bolj gledale na to, koliko nepremičnin ima. "Če imaš kolikor toliko v redu poslovanje, ni težko dobiti posojila," še pravi Akrapovič.