Zakaj ljudje postanejo samomorilski napadalci?

Po terorističnih napadih v Parizu Evropa ne bo več takšna, kot je bila pred njimi. Evropa se je in se bo morala, če verjamemo trditvam evropskih politikov od Francoisa Hollanda do Davida Camerona, navaditi na možnost novih samomorilskih napadov na evropskih tleh. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kaj človeka privede do tega, da se je pripravljen razstreliti v množici in pri tem s seboj v smrt peljati nedolžne ljudi.

Zgrešena integracijska politika Za širitev skrajnega islamizma v državah Evropske unije nekateri, predvsem politiki iz desne politične sfere, krivijo zgrešeno integracijsko politiko. V Franciji priseljenci iz severnoafriških držav živijo v revnih getih na obrobjih mest, zapori pa predstavljajo optimalno okolje za njihovo radikalizacijo. V Evropi so tako v preteklih desetletjih nastajale vzporedne družbe, v katere so se vključili pripadniki izključnega nižjega razreda. In ko je pred leti Angela Merkel izjavila, da je multikulturalizem mrtev, so mnogi potegnili vzporednico z zgrešeno integracijsko politiko.

Iztok Prezelj, strokovnjak za varnostna vprašanja, se s tezo, da je zgrešena integracija kriva za razmah skrajnega islamizma, ne strinja. Prepričan je namreč, da gre pri samomorilcih za izjemno premišljen napad na evropske tarče z jasno kalkulacijo učinkov. "Torej razum privede do dejanj, ki so videti nerazumna," ob tem še pripomni Prezelj.

Jezni, razočarani, odtujeni Pred leti je ameriški psiholog John Horgan, ki deluje na univerzi v Pennsylvanii v ZDA, raziskoval, kaj človeka žene, da postane terorist. Opravil je raziskavo, v katero je vključil vzorec 60 oseb in prišel do naslednjih sklepov. Ugotovil je, da je za ljudi, ki se bodo pustili radikalizirati skrajnim skupinam, značilno naslednje:

- počutijo se jezne, odtujene in stigmatizirane, - verjamejo, da jim politična angažiranost ne bi dala dovolj moči, da bi lahko vplivali na spremembe, - sebe vidijo kot žrtev sistema in družbe, - čutijo, da se morajo podati v akcijo in ne debato, - živijo v okolju, ki podpira njihove ideje in misli.

Mladim, ki se radikalizirajo, postane terorizem izhod iz življenja, s katerim so nezadovoljni, so si ob tem enotni strokovnjaki, ki preučujejo terorizem. In nad življenjem razočarano mladino ni težko rekrutirati in radikalizirati. "Ko je enkrat v vojskovanje vključen Bog, postane vojna neizogibno bolj brutalna, divjaška in tudi težko rešljiva," je pred leti poudaril strokovnjak za islam Primož Šterbenc.

Samomorilski napad kot zastraševanje evropskih vrednot Samomorilski napadi zahtevajo, kot smo lahko videli pred dnevi v Parizu in pred tem pa še v Bejrutu in Ankari, veliko število žrtev. Zaradi radikalnega pristopa do bojevanja in popolnega žrtvovanja samomorilskih napadalcev pritegnejo veliko medijsko pozornost. Njihov namen je pri tem jasen: oslabiti nasprotnikovo moralo, razdeliti javnost in ustvarjati nezaupanje v oblast.

Zakaj pride do radikalizacije Primož Šterbenc je v svojem prispevku za časnik Večer analiziral vzroke, ki so pripeljali do vzpona Islamske države. Pri tem razlaga fenomen kozmične vojne, ki ga je razvil ameriški raziskovalec Mark Juergensmeyer. Kozmična vojna pomeni, da skupina bojevnikov tosvetni boj začne percipirati kot božansko bojevanje, na ta način pa je bojevanje povzdignjeno na kozmično raven.

"Pri percepciji kozmične vojne nastopijo absolutne dihotomizacije, ko borci sebe dojemajo kot mučenike, sovražnike pa kot demone. Vsa sovražnikova skupnost, vključno z otroki, ženskami in starci, postane razčlovečena, posledično pa dojemana kot brezobličen kolektivni sovražnik, ki ga je nujno uničiti," piše Šterbenc.

Ob tem poudarja, da do percepcije kozmične vojne pride, če je izpolnjen vsaj eden od treh elementov, medtem ko prisotnost vseh treh z gotovostjo priča o fenomenu. "Prvič, borci svoj boj dojemajo kot obrambo svoje celotne civilizacije. Drugič, poraz se jim zdi nepredstavljiv. In tretjič, borci menijo, da zmaga v boju zaradi moči sovražnika ni mogoča na človeški način."