Francija po napadih: val patriotizma in vzpon Marine Le Pen

Vzdušje v Franciji po pariških napadih islamskih teroristov je podobno vzdušju v ZDA po terorističnih napadih 11. septembra 2001, piše švicarski časnik Neue Zürcher Zeitung. Del tega vzdušja je okrepljena solidarnost. Po napadih so bile na primer pred bolnišnicami dolge vrste Francozov, ki so želeli darovati kri za ranjene. Množični odhodi v vojsko, petje marseljeze in zastave

Poleg solidarnosti se je med Francozi okrepil tudi patriotizem. Mladi Francozi se tako množično prijavljajo za služenje vojske. Med politiki se tudi že pojavljajo zamisli, da bi ponovno uvedli obvezno služenje vojaške obveznosti. Ponovno so postali priljubljeni tudi francoski nacionalni simboli – petje francoske himne marseljeze in izobešanje zastav. Če so francosko zastavo do zdaj večinoma kupovali športni navijači, so Francozi po napadih zastave dobesedno razgrabili, tako da jih ni več na zalogi.

Kako se bo Nacionalna fronta odrezala na regionalnih volitvah? Vzdušje po pariških napadih pa gre v prid tudi Nacionalni fronti (FN) Marine Le Pen. Francijo namreč 6. in 13. decembra čakajo regionalne volitve v 18 administrativnih regijah.

Po zadnjih javnomnenjskih anketah se Nacionalni fronti nasmiha 29 odstotkov, republikancem nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja 27 odstotkov in socialistom predsednika Francoisa Hollanda le 22 odstotkov glasov.

Nacionalna fronta preprečljivo vodi v dveh regijah Nacionalna fronta, ki je še pred pariškimi napadi svarila pred odpravo nadzora na državnih mejah, saj je to voda na mlin teroristom, vodi v severni regiji Nord-Pas de Calais-Picardie in v jugovzhodni regiji Provence-Alpes-Cote d’Azur.

V regiji na skrajnem severu Francije, za katero je značilna nadpovprečno visoka brezposelnost, v njej pa je tudi Calais, kjer je medijsko razvpito taborišče nezakonitih priseljencev, ki se skušajo pretihotapiti v sosednjo Veliko Britanijo, je glavna kandidatka FN Le Penova.

V vzhodni regiji tesen boj nacionalistov in republikancev V jugovzhodni regiji ob Azurni obali je kandidatinja njena nečakinja Marion Marechal-Le Pen. Nacionalna fronta vodi tudi v vzhodni regiji Alsace-Champagne-Ardenne-Lorraine, kjer je kandidat stranke namestnik Le Penove Florian Philippot. A tu še vedno lahko zmagajo Sarkozyjevi republikanci.

Če bo Nacionalna fronta zmagala v dveh regijah, bo to močna spodbuda za Le Penovo na predsedniških volitvah leta 2017. Če ji bo uspelo zmagati v treh, bodo težave za socialiste in republikance še toliko večje.

Republikanci in socialisti si "sposojajo" zamisli Nacionalne fronte Da bi zaustavili prodor Nacionalne fronte, tako republikanci kot socialisti vse bolj igrajo tudi na nacionalno karto. Sarkozy je tako na shodu v Strasbourgu, prestolnici vzhodne regije, zbranim privržencem dejal, da je multikulturalizem razlog, da je postal Zahod ranljiv za islamski ekstremizem, piše britanski časnik Financial Times.

"V multikulturni družbi ni francoske identitete, ni srečne identitete. Hočemo nazaj večno Francijo," poudarja nekdanji francoski predsednik. Sarkozy se je zavzel tudi za ostrejši nadzor na mejah in višje varnostne standarde v šolah. Sarkozyjevi republikanci – tako kot že prej Nacionalna fronta – zdaj zahtevajo tudi prepoved halal obrokov hrane v francoskih državnih šolah.

Množične policijske racije Na drugi strani so Hollandovi socialisti, da bi preprečili odliv svojih volivcev v vrste Nacionalne fronte, vrgli proč svoje zadržke glede človekovih pravic in začeli ostrejši nadzor islamskih skrajnežev.

V nekaj tednih po napadih je tako francoska policija izvedla 1.600 racij, v katerih je zaplenila 293 kosov orožja in aretirala 211 ljudi. 290 islamskih skrajnežev je v hišnem priporu.

Zapiranje muslimanskih molilnic Francoski policisti so preiskali tudi 30 muslimanskih molilnic in jih nekaj tudi zaprli. Oglasile so se nekatere islamske skupine, ki trdijo, da je odziv oblasti po napadih nesorazmeren in islamofobičen, a policija kritike zavrača.

Socialisti tudi niso več navdušeni nad sprejemanjem beguncev. Francoski premier Manuel Valls je tako dejal, da so zmogljivosti Evrope izčrpane in da Evropa ne more več sprejemati beguncev.

Volivci želijo Nacionalni fronti dati priložnost Z besedami, da Francija ni rekla beguncem, naj pridejo, je francoski socialistični premier ošvrknil tudi nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je v začetku septembra na stežaj odprla nemška vrata beguncem in migrantom.

Vprašanje je, ali bo to dovolj za zaustavitev Nacionalne fronte, ki je vse bolj priljubljena med Francozi. Kot je v zasebnem pogovoru dejal eden od socialističnih veljakov: "Volivci nočejo poslušati naših argumentov. Pravijo, da hočejo Nacionalni fronti dati priložnost."