Sreda, 30. 9. 2015, 8.50
8 let, 8 mesecev
Zakaj je švedski model integracije spodletel
V absolutnih številkah največ ljudi zaprosi za azil v 81-milijonski Nemčiji. Lani je po podatkih Eurostata v evropski državi z največ prebivalci za azil zaprosilo 202.700 ljudi. Toda relativno, glede na število prebivalcev, je rekorderka nekajkrat manjša Švedska.
Ima doktorat iz ekonomije na chicaški univerzi in se je specializiral za ekonomska vprašanja, povezana s priseljenci. V pogovoru za kanadski časnik Globe and Mail je Sanandaji razkril nekaj ne preveč bleščečih statističnih podatkov skandinavske države:
- 48 odstotkov priseljencev, ki bi lahko bili delovno aktivni, nima zaposlitve,
- med priseljenci, ki na Švedskem živijo več kot 15 let, jih ima delo le nekaj nad 60 odstotkov,
- 42 odstotkov dolgotrajno nezaposlenih je priseljencev,
- 48 odstotkov socialnih transferjev je namenjenih za priseljence,
- med 45 odstotki otrok, ki na testih dosegajo nizke ocene, so otroci, ki so potomci priseljencev,
- priseljenci v povprečju zaslužijo manj kot 40 odstotkov dohodka, ki ga dobi povprečni švedski domačin,
- Švedska ima največjo razliko v številu zaposlenih domačinov in priseljencev v Evropi,
- od osemdesetih let prejšnjega stoletja ima Švedska največjo rast neenakosti med državami OECD,
- Švedska za nastanitev beguncev, med katerimi so številni mladoletni, na leto porabi 3,5 milijarde evrov, še pred leti je ta znesek znašal manj kot milijardo evrov letno.
Tudi številne Nemce skrbi, da bodo imeli podobne težave glede migrantov, ki zdaj prihajajo v Nemčijo. Del nemškega gospodarstva, na primer šef avtomobilskega koncerna Daimler Dieter Zetsche, v migrantih vidi temelj za morebitni novi nemški gospodarski čudež, spet drugi opozarjajo, da med begunci in migranti "niso sami sirski zdravniki".
Nemški gospodarski inštitut Ifo s sedežem v Münchnu opozarja, da večina migrantov, ki prihaja v Nemčijo, ni dovolj usposobljena za nemški trg dela. Težava je tudi, ker je Nemčija uzakonila minimalno plačo 8,50 evra na uro – kot pravijo na omenjenem inštitutu, bo minimalna plača ovira za nizko usposobljene migrante, da bi dobili delo.