Zakaj je švedski model integracije spodletel

V absolutnih številkah največ ljudi zaprosi za azil v 81-milijonski Nemčiji. Lani je po podatkih Eurostata v evropski državi z največ prebivalci za azil zaprosilo 202.700 ljudi. Toda relativno, glede na število prebivalcev, je rekorderka nekajkrat manjša Švedska.

Švedska zgodba o neuspehu za priseljence Na Švedskem, v državi z desetimi milijoni prebivalcev, je lani za azil zaprosilo 81.200 ljudi, več kot v nekajkrat večji Italiji (64.600) ali Franciji (62.800). Približno 14 odstotkov prebivalcev Švedske je priseljencev oziroma potomcev priseljencev. Med njimi je tudi švedski Kurd, ekonomist Tino Sanandaji. Ko je bil star deset let, so se njegovi starši iz Irana priselili na Švedsko.

Ima doktorat iz ekonomije na chicaški univerzi in se je specializiral za ekonomska vprašanja, povezana s priseljenci. V pogovoru za kanadski časnik Globe and Mail je Sanandaji razkril nekaj ne preveč bleščečih statističnih podatkov skandinavske države:

- 48 odstotkov priseljencev, ki bi lahko bili delovno aktivni, nima zaposlitve,

- med priseljenci, ki na Švedskem živijo več kot 15 let, jih ima delo le nekaj nad 60 odstotkov,

- 42 odstotkov dolgotrajno nezaposlenih je priseljencev,

- 48 odstotkov socialnih transferjev je namenjenih za priseljence,

- med 45 odstotki otrok, ki na testih dosegajo nizke ocene, so otroci, ki so potomci priseljencev,

- priseljenci v povprečju zaslužijo manj kot 40 odstotkov dohodka, ki ga dobi povprečni švedski domačin,

- Švedska ima največjo razliko v številu zaposlenih domačinov in priseljencev v Evropi,

- od osemdesetih let prejšnjega stoletja ima Švedska največjo rast neenakosti med državami OECD,

- Švedska za nastanitev beguncev, med katerimi so številni mladoletni, na leto porabi 3,5 milijarde evrov, še pred leti je ta znesek znašal manj kot milijardo evrov letno.

Za težave ni kriva niti država niti priseljenci, ampak trg dela Kje so vzroki za to? Kot pravi Sanandaji, ni krivda niti na strani države, saj se ta trudi za integracijo, niti na strani priseljencev. Vzrok za neintegracijo je v tem, da na Švedskem prevladuje visoko razvito gospodarstvo, zato na trgu dela ni služb niti za slabo usposobljene Švede. "Torej, kakšne so možnosti na trgu dela za 40-letno žensko, ki na Švedsko pride iz Afrike?" se sprašuje Sanandaji.

Tudi številne Nemce skrbi, da bodo imeli podobne težave glede migrantov, ki zdaj prihajajo v Nemčijo. Del nemškega gospodarstva, na primer šef avtomobilskega koncerna Daimler Dieter Zetsche, v migrantih vidi temelj za morebitni novi nemški gospodarski čudež, spet drugi opozarjajo, da med begunci in migranti "niso sami sirski zdravniki".

Veliko število nepismenih Med prebežniki, ki prihajajo v Nemčijo, jih po podatkih notranjega ministrstva od 15 do 20 odstotkov ne zna ne brati ne pisati (med mladimi Afganistanci na primer je več kot polovica nepismenih), velik del pismenih migrantov obvlada samo arabsko pisavo, skoraj nihče pa ne govori nemščine.

Nemški gospodarski inštitut Ifo s sedežem v Münchnu opozarja, da večina migrantov, ki prihaja v Nemčijo, ni dovolj usposobljena za nemški trg dela. Težava je tudi, ker je Nemčija uzakonila minimalno plačo 8,50 evra na uro – kot pravijo na omenjenem inštitutu, bo minimalna plača ovira za nizko usposobljene migrante, da bi dobili delo.

Manj kot deset odstotkov migrantov primernih za trg dela Po besedah nemške ministrice za delo Andree Nahles (SPD) niti vsak deseti begunec oziroma migrant trenutno ni usposobljen za to, da bi dobil delovno mesto v Nemčiji. Torej je takšnih, ki bi lahko takoj dobili delo v Nemčiji, manj kot deset odstotkov. Po zadnjih napovedih se bo zaradi tega število brezposelnih v Nemčiji povečalo.