Zakaj bogate arabske države nočejo pomagati beguncem

Evropa se zadnje čase sooča z begunsko-migrantskim valom, ki je nekatere države, na primer sosednjo Madžarsko, pahnil že skoraj na rob izrednih razmer ter omajal zaupanje med članicami EU, ki se prepirajo o begunskih kvotah, grško-italijanskem nespoštovanju dublinske uredbe ter premajhnem nadzoru nad schengenskimi mejami …

Zakaj številni grajajo Orbana, le redki pa arabske šejke? V svetovnih medijih so pogosto na sramotilnem stebru evropske države, ki nočejo sprejeti beguncev oziroma prosilcev za azil (med katerimi pa so seveda poleg beguncev iz Sirije tudi migranti iz drugih bližnjevzhodnih držav ter drugih delov Azije in Afrike) oziroma le minimalno število ali pa samo kristjane.

Toda na drugi strani se zelo redko pokaže s prstom na z nafto bogate arabske države ob Perzijskem zalivu, ki brezbrižno in molče opazujejo sirsko begunsko krizo (na begu iz države je okoli štiri milijone Sircev) ter sploh ne sodelujejo v projektu sprejemanja sirskih beguncev, piše ameriški časnik The Washington Post.

Bogate zalivske države niso ponudile roke niti enemu sirskemu beguncu Mednarodna organizacija Amnesty International je tako nedavno sporočila, da šest zalivskih držav (Katar, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija, Kuvajt, Oman in Bahrajn) niso ponudile možnosti preselitve v svoje države niti enemu sirskemu beguncu.

Za razliko od Libanona, Jordanije in Turčije, kjer je na milijone sirskih beguncev. Še več, arabske zalivske države sploh še niso podpisale konvencije Združenih narodov o beguncih iz leta 1951.

Bogate zalivske države so sokrive za krvavo vojno v Siriji Poleg tega arabske zalivske države tudi niso brez krivde za krvavo državljansko vojno v Siriji. Iz držav, kot so Savdska Arabija, Katar, Združeni arabski emirati in Kuvajt, priteka denar za oborožitev islamističnih upornikov, ki se bojujejo proti režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

V zalivskih državah sicer zbirajo denarno pomoč za sirske begunce. S kolektivnimi donacijami so zdaj zbrali manj kot milijardo evrov, kar pa je na primer štirikrat manj, kot so do zdaj dale sirskim beguncem ZDA. Zalivska denarna pomoč sirskim beguncem je tudi drobiž v primerjavi z denarjem, ki ga na primer Savdska Arabija namenja za svojo vojno posredovanje v sosednjem Jemnu.

Zalivske države so sposobne hitro zgraditi domove za številne begunce Kot poudarja Bobby Gosh, urednik spletne strani Quartz, imajo zalivske države velikanska gradbena podjetja, ki so sposobna velikih gradbenih projektov, torej bi lahko hitro zgradila domove za sirske begunce.

Poleg tega ima na primer Savdska Arabija logistična znanja, kako obvladati velike množice tujcev, kar dokazuje s sprejemanjem milijonov romarjev v času hadža v Meko. Edini razlog, da arabske države ne naredijo nič za sprejem sirskih beguncev, je popolno pomanjkanje politične volje.

The way that Saudi Arabia and other Gulf states aid Syrian refugees: pic.twitter.com/2i9gcGiRxe

— Kenneth Roth (@KenRoth) September 2, 2015

Dvojna merila Savdske Arabije in drugih zalivskih držav Kritičen do begunske politike zalivskih držav je tudi Kenneth Roth, izvršni direktor mednarodne človekoljubne organizacije Human Rights Watch. V tvitu je objavil besedilo Kako Savdska Arabija in druge zalivske države pomagajo sirskim beguncem in karikaturo, ki prikaže dvojna merila zalivskih držav: same zavračajo begunce, od EU pa terjajo, da jih sprejme.