Zakaj bo grška Siriza sama sebi najtežji nasprotnik

"Siriza je zmagala z veliko večjo prednostjo, kot je kdorkoli pričakoval. Vse raziskave javnega mnenja so napovedovale prednost pred Novo demokracijo premierja Antonisa Samarasa v višini od treh do petih odstotnih točk, nihče pa se ni nadejal osmih odstotnih točk," nam je sinoči, ko je postalo dokončno jasno, kakšen bo naskok stranke skrajne levice, ki od krize utrujenim Grkom obljublja bistveno drugačne čase, povedal novinar Lazaros Beltsios, ki dela za grško televizijo Star Channel in časopis Kathimerini.

Siriza najverjetneje z levosredinsko To Potami Grški volilni sistem ima posebnost: zmagovalka volitev prejme dodatnih 50 sedežev v nacionalnem parlamentu. Sprotno štetje volilnih glasov je sinoči Sirizo ves čas 'sprehajalo' po tej in oni strani meje, ki pomeni absolutno večino v državnem parlamentu. Potrebnih 151 poslanskih mandatov, ki bi ji omogočili samostojno vladanje, stranka na koncu ni dosegla. A tudi če bi jih, bi po mnenju Beltsiosa iskala sopotništvo pri drugih političnih skupinah.

"S krhko absolutno večino bi Siriza težko vladala, zato bi v vsakem primeru iskala zavezništvo z drugimi strankami."

Medtem ko je Siriza danes že sklenila zavezništvo s skrajno desno stranko Neodvisni Grki, Beltsios kot mogočo zaveznico zmagovalke omenja tudi levosredinsko To Potami (Reka, op. p.). "To se mi zdi v tem trenutku edina stranka, ki se kaže kot mogoča koalicijska partnerica Sirize. Podobno kot Siriza tudi oni verjamejo, da namesto varčevalnih ukrepov potrebujemo razvoj, hkrati pa so prepričani, da ne smemo izstopiti iz evra in da moramo nadaljevati s programom vračanja denarja, kar pa bi Siriza rada izpogajala pod novimi pogoji. Zato je po mojem mnenju To Potami v tem trenutku bliže Sirizi kot katerakoli druga stranka."

Največji nasprotnik Sirize so njene obljube Če na eni strani Evropa trepeta, kaj ji pripravlja lider Sirize in verjetni bodoči predsednik grške vlade Aleksis Cipras s svojo ekipo političnih novincev, Beltsios na na novo razporejeno grško politično krajino gleda predvsem skozi vprašanje, kako se bo prihodnja grška vlada lotila pogovorov z Unijo.

"Imamo velik javni dolg in če naj bo odplačevanje tega vzdržno, je treba urediti veliko stvari. Če se bo želela Siriza pogajati z EU, kar je ves čas napovedovala, bo morala sestaviti zelo dober program. Na to pa po mojem mnenju še ni pripravljena."

A Siriza ima nemara najmočnejšega nasprotnika bliže, kot se zdi. To so po mnenju grškega sogovornika njene predvolilne obljube. "V zadnjih letih je Siriza obljubljala stvari, ki so, objektivno gledano, neuresničljive. Govorili so o marsičem. Da lahko na primer 300 tisoč gospodinjstev z nizkim dohodkom obide plačilo elektrike. Da bodo ustvarili veliko število delovnih mest. Da bodo znižali davke. A vse to pomeni, da bi morali denar, ki bi izpadel, dobiti drugje. Veste pa, da so naši računi zdaj prazni."

Izstopa iz evra si ne želi nihče Grčijo, katere skupni javni dolg je v tem trenutku višji od 300 milijard, že v kratkem čaka nova obveznost do evropskih upnikov. Konec februarja namreč zapade sedemmilijardni finančni sveženj. "Siriza bo v zvezi s tem nekaj morala storiti. Po moje bo zaprosila za podaljšanje tega roka, Evropa pa bo na to pristala, z namenom, da skupaj z Grčijo izpogaja nove pogoje plačevanja. Nihče si v resnici ne želi, da bi Grčija izstopila iz evra. Nihče si ne želi ustavitve plačevanja pokojnin in plač. Siriza se mora zato začeti pogajati, o dolgu, o varčevalnih ukrepih. O tem se bo treba dogovoriti."

A dogovarjanje bo trd oreh, napoveduje Beltsios. "Ponovna pogajanja o 320-milijardnem dolgu. Evropski voditelji govorijo, da se o tem ne da pogovarjati. A ko bo Siriza prišla s predlogom, se bodo morali srečati nekje na sredini. Sicer pa je velik dolg le ena od postavk, saj morajo biti izpolnjene še druge, ki naredijo odplačevanje dolga vzdržno."

Retorika in ton bosta v pogovorih zelo pomembna, je prepričan grški novinar. "Siriza bo verjetno morala spremeniti svojo agendo. Položaj je v tem trenutku kritičen, rekel bi tudi nevaren. Trenutno govorijo, da bodo šli v Bruselj in vsemu, kar bo rekla Evropa, rekli ne. A potrebna bo prava mera, da bi se lahko pogajali, ne pa šli na nož."

Grexita si ne želi nihče Pred nedeljskimi volitvami so evropski mediji veliko pisali o tem, da se lahko Evropi zgodi scenarij Grexit, ko bi Grčija izstopila iz evra in spet vpeljala drahmo. Časopis The Economist je pred dnevi zapisal, da bi v tem primeru vrednost nove-stare grške valute verjetno zelo kmalu zdrsnila za polovico. Sledila bi inflacija, grške plače bi se znižale, cene bi se dvignile za približno 35 odstotkov.

A Beltsios v uresničitev takšnega razpleta ne verjame. "(Smeh). To sem mi zdi v tem trenutku nemogoče. Veliko držav v EU, tudi Nemčija, ima veliko denarja v grških obveznicah, zato vrnitev Grčije k drahmi ni v njihovem interesu. Izgubili bi denar, odhod Grčije iz evrskega območja bi ošibil skupno valuto, to bi na območje vneslo nestabilnost. Prepričan sem, da Grčija ne želi oditi iz evrskega območja, niti tega ne želi Evropa. Mislim, da bomo našli neko rešitev. Upam."

Koga skrbi, kaj prinaša Siriza Beltsios pravi, da sam zaradi negotovih obetov, kaj bo državi prinesla nova oblast, za katero nihče ne ve, kako bo vrtela krmilo države, ni zaskrbljen. Sam govori celo zelo drugače. "Optimističen sem. V zadnjih letih smo bili pod zelo hudimi varčevalnimi ukrepi, gospodarska rast je bila negativna, dolg države se je zviševal, prav tako brezposelnost. Siriza je stranka, ki ni še nikoli vladala, zato verjamem, da nas čaka sprememba."

A skrb je pri nekaterih brez dvoma prisotna. Siriza je med drugim napovedala 75-odstotni davek na najvišje dohodke. "Veliki industrialci in podjetja imajo razlog za zaskrbljenost, saj Siriza obljublja, da bo obdavčila visoke dohodke, tistim z nizkimi pa odpustila davke. Tako so tudi vodili predvolilno kampanjo, ljudje so jih zato volili. Ker nimajo denarja na strani ne v bankah, niso lastniki vrednostnih papirjev. Ker nimajo česa izgubiti."