"Za Slovenijo bi bil sicer primeren kakršenkoli izid volitev"

Strokovnjak za ameriški politični sistem in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila je za Planet Siol.net povedal, da rezultat in relativno velika razlika v elektorskih glasovih med novim starim predsednikom Barackom Obamo in njegovim republikanskim izzivalcem vendarle nista preveč presenetljiva, saj se številka elektorjev zmagovalca ponavadi vrti okoli številke 303, "… na takšen rezultat pa bi lahko sklepali tudi iz večine javnomnenjskih raziskav, razen morda tistih najbolj pristranskih na eni ali drugi strani".

Presenetljiva negativna kampanja z obeh strani Z vidika same predsedniške kampanje je Ferfilo presenetila predvsem negativna kampanja, ki sta jo zavzeli tako demokratska kot republikanska stran. Po njegovem mnenju je zlasti taktika demokratov, ki je podobno kot republikanska stran, bombardirala s televizijskimi oglasi in zapostavila splet in družabna omrežja nepričakovana, a očitno vendarle učinkovita. "Če je Obama pred štirimi leti s svojo kampanjo temeljil na upanju in spremembah, tokrat nismo videli nič od tega," poudarja Ferfila, ki meni, da je demokratska "mašinerija" prevzela republikanski pristop, svojim nasprotnikom pa vračala v enaki meri, obenem pa je celo velik del svojih sredstev zbrala s pomočjo t. i. superodborov za politične akcije (super PAC), ki se jih je sicer domislil republikanski strateg Karl Rowe, da pobere denar bogatih republikanskih donatorjev. Ključnega strateškega pomena je bila po mnenju Ferfile odločitev demokratov, da svojo kampanjo osredotočijo na ženske in manjšine, ki so na koncu tudi nagnili tehtnico na Obamovo stran.

"Na zvišanje davkov za najbogatejše republikanci ne bodo pristali" Glede pričakovanj v zvezi z Obamovim prihodnjim mandatom v Beli hiši Ferfila pravi, da Obamo "nedvomno čaka težka naloga, saj tudi tokrat kaže, da bo sestava kongresa zanj neugodna." Predstavniški dom je namreč zopet v lasti republikancev, medtem ko so večino v senatu zadržali demokrati. Obama bo nekje moral najti več proračunskega denarja, da zmanjša velik javni dolg, a čeprav si to morda želi storiti z dvigom davkov za najbogatejše Američane, je to po mnenju Ferfile prej "wishfull thinking" kot karkoli drugega, saj republikanci v kongresu na kaj takega ne bodo nikdar pristali. Prva naloga tako ostaja konsolidacija in oživljanje gospodarstva, pri čemer mu je šlo v prvem mandatu relativno dobro, zanimivo pa bo videti tudi, kaj bo Obama storil na področju zunanje politike, sklene Ferfila.

Rupel: Skrb vzbujajoče je to, da je imela Slovenija po letu 2009 malo stikov z ZDA O zmagi Baracka Obame smo se pogovarjali z nekdanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, ki je bil med letoma 1997 in 2000 tudi veleposlanik v ZDA. "Rad bi rekel, da je treba čestitati Baracku Obami, Slovenija se mora pridružiti tem čestitkam. To je bila huda kampanja, trenutni in prihodnji predsednik se je zelo intenzivno bojeval." Pri tem je dodal, da bi bil za "Slovenijo sicer primeren kakršenkoli izid volitev, vendar je za nas pomembna zanesljivost ameriške demokracije in ameriškega gospodarstva, predvsem zadnjega."

Rupel pa je opozoril tudi na pomanjkanje rednih stikov med Slovenijo in Ameriko. "Meni se zdi skrb vzbujajoče to, da je imela Slovenija med letoma 2009 in 2011 relativno malo političnih stikov z ZDA in Belo hišo, zato so nastale vrzeli v odnosih na najvišji ravni. To pa so na nek način poudarile še pobegle depeše WikiLeaks." Poudaril je tudi, da je "Slovenija negovala stike z ameriškimi predsedniki vse od osamosvojitve. Sam sem bil v Beli hiši natanko pred 20 leti, ko je bil predsednik Amerike George Bush starejši, v Beli hiši pa sem bil kot član srednjeevropske iniciative. Komaj je Slovenija postala država, že smo bili počaščeni s takšnim vabilom. Nato je prišlo imenitno obdobje Billa Clintona, kot veleposlanik v Ameriki sem bil deležen tega obdobja. Za njim je prišlo enako odlično obdobje Georgea Busha mlajšega. Spomnimo, da sta bila Clinton in Bush v Sloveniji in da so se slovenski predsedniki vlade redno sestajali z ameriškimi predsedniki, vse do Obame."

"Lahko pričakujemo dobro gospodarsko okrevanje v ZDA, kar bo vplivalo tudi na EU" Tudi Rupel se je dotaknil vprašanja gospodarstva in zunanje politike, s katerima bo imel Barack Obama v prihodnjem mandatu največ dela. "Glede na dobro Obamovo gospodarsko-finančno ekipo, lahko pričakujemo dobro gospodarsko okrevanje v Ameriki, kar bo ugodno vplivalo tudi na Evropsko unijo. Drugo vprašanje pa je zunanja politika. Tu pa je veliko odprtih vprašanj. Mislim, da bo Obama zadrževal Izraelce, da bi se spopadli z Iranom, s tem pa problem še ne bo rešen," je za konec še povedal Dimitrij Rupel.