Sreda, 6. 3. 2024, 13.24
8 mesecev, 2 tedna
"Seveda se lahko vprašamo, kdo dejansko vodi ZDA"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
Volilni supertorek je samo potrdil, kar se napoveduje že nekaj časa: novembra letos bomo doživeli ponovni spopad Donalda Trumpa in Joeja Bidna za Belo hišo.
Le še izjemen dogodek lahko prepreči ponovni spopad za Belo hišo med Donaldom Trumpom in Joejem Bidnom novembra letos. Izid ameriških predsedniških volitev, ki bodo petega novembra, je težko napovedati, se strinjata poznavalca ZDA in ameriške politike Bogomil Ferfila in Božo Cerar. Ferfili se zdi zanimivo, da vodstvo demokratske stranke tako močno podpira Bidna kljub njegovim spodrsljajem. To nakazuje, da demokratska stranka številne zadeve ureja mimo Bidna. Cerar pa med drugim pravi, da ni velik optimist glede stabilnosti, varnosti in miru v Evropi po ameriških novembrskih volitvah. Ruski predsednik Vladimir Putin čaka na te volitve, in če bo zmagal Trump, bo preizkušal, ali bo Trump sledil svojim napovedim pred volitvami.
V ZDA se je pred nekaj urami končal t. i. volilni supertorek, ko strankarske volitve potekajo v številnih ameriških zveznih državah. Po pričakovanjih sta na supertorek preprečljivo zmagovala Donald Trump in Joe Biden. Trumpa je na republikanskih volitvah njegova tekmica Nikki Haley premagala le v zvezni državi Vermont, Bidna pa je širši javnosti neznani protikandidat Jason Palmer presenetil na Ameriški Samoi.
Novi spopad Trumpa in Bidna
"Že nekaj časa je stvar jasna tako na republikanski kot demokratski strani. Nikki Haley je precej trmasta, kar je pohvalno, ker vendarle predstavlja malce drugačen del republikanske stranke, ki je povsem pod nadzorom Trumpa. Izid teh republikanskih strankarskih volitev se je napovedoval že nekaj mesecev. Ni presenečanja zame, kar zadeva republikance. Pri demokratih je podobno, tam zmaguje zdajšnji predsednik Biden. Jeseni je torej pričakovati ponovitev predsedniških volitev leta 2020. Osebno si ne predstavljam, razen če bo vmes posegla narava, da jeseni ne bi imeli vnovičnega spopada med Trumpom in Bidnom," je za Siol.net povedal diplomat in nekdanji veleposlanik v ZDA Božo Cerar.
Glede Trumpa je pojasnil, da ga razne precej hude obtožbe ne ustavijo. Za zdaj ga ne ustavljajo niti sodišča (sodni procesi proti Trumpu se bodo zavlekli v čas po volitvah). Trump je pred dnevi tudi dobil potrditev ameriškega zveznega vrhovnega sodišča, da obtožba glede sodelovanja pri napadu na ameriški kongres 6. januarja 2021 ni ovira za kandidaturo.
Ta odločitev vrhovnega sodišča Cerarja ni presenetila, saj Trump za zdaj ni bil pravnomočno obsojen in je torej ta odločitev v skladu s pravno državo. Glede na to, da Trumpu dobro kaže v javnomnenjskih anketah – te je sicer dobro jemati z malce zadržki, ker je tista prava javnomnenjska anketa na volilni dan –, ne gre izključiti Trumpove zmage novembra letos.
Evropa se mora pripraviti na morebitno Trumpovo zmago
"Vemo, da je v Evropi veliko upanja, da Trump ne bi zmagal. A Evropa bi se morala pripravljati na morebitno Trumpovo zmago. Nekaj namigov je, da se EU že malce drugače obnaša oziroma da se prilagaja. Vemo, da Trump napoveduje velike spremembe v zunanji politiki – v smeri izolacionizma. Američane, to še zlasti velja za republikance, zanima zgolj dogajanje na azijsko-tihooceanskem območju in so osredotočeni na tekmo s Kitajsko. Evropa je zanje zgolj drugorazredna tema."
"Osebno nad razvojem kot Evropejec in zapriseženi privrženec čezatlantskega sodelovanja nisem preveč optimističen," glede ameriških predsedniških volitev pravi nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar.
Cerar pri tem poudarja, da pri tej ameriški politiki ne gre za veliko novost. Za takšno politiko se je Trump odločal že v svojem prvem mandatu, takšne poteze je bilo opaziti tudi že pred tem.
Napovedi Roberta Gatesa leta 2011
"Sam se spomnim Roberta Gatesa, ki je bil ameriški obrambni minister najprej pod republikancem Georgeem Bushem mlajšim in nato pod demokratom Barackom Obamo. Gates je leta 2011 v Bruslju dejal: 'Dragi Evropejci, zavedajte se, da se bliža čas, ko ameriški voditelji ne bodo več evroatlantski, ampak bodo imeli drugačne poglede. Tudi ameriška javnost ne bo več voljna dajati toliko denarja za financiranje evropske varnostne arhitekture.' Dal je torej vedeti, da se bližajo časi, ki jih je delno začel Obama, Trump pa nato zelo pospešil. Biden je po mojem mnenju zadnji čezatlantsko usmerjeni ameriški predsednik," pravi Cerar.
Nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA je spomnil na Trumpove izjave v preteklosti, v katerih je napovedoval izstop ZDA iz Nata in grozil, da bo pustil Evropo na cedilu. Znana je njegova izjava, da bo spodbujal Rusijo, da napade članice Nata, ki ne dajejo vsaj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) na leto za obrambo.
"Evropi bi morali alarmni zvonci zvoniti sto na uro"
"Skratka, alarmni zvonci morajo Evropi zvoniti sto na uro, s Trumpom ali brez njega. Tudi če Trump ne bo zmagal, bo Evropa morala končno spoznati, da se življenje pod ameriškim jedrskim dežnikom in pod ameriškimi zagotovili za evropsko varnost izteka. Prevzeti bo morala večjo odgovornost, ali v okviru Nata, če bo ta v prihodnje še obstajal, ali v okviru EU oziroma evropske varnostne arhitekture, ki bi poleg članic EU zajemala med drugim še Veliko Britanijo in Norveško. Evropi se glede skrbi za varnost napovedujejo novi časi – prevzeti več odgovornosti in tudi dati več denarja za obrambo," poudarja Cerar.
Cerar je še dejal, da ni velik optimist glede stabilnosti, varnosti in miru v Evropi po ameriških novembrskih volitvah. "Putin čaka na te volitve, in če bo Trump prišel v Belo hišo, bo Putin sondiral teren in preizkušal, koliko še veljajo Trumpove napovedi pred volitvami. Tega se marsikatera vzhodna članica Nata in EU še kako boji."
Oba tabora nezadovoljna s svojim kandidatom
Bogomil Ferfila, zunanjepolitični komentator, poznavalec ameriške politike in profesor na Novi univerzi, pa je za Siol.net po volilnem supertorku povedal, da imamo verjetno prvič v zadnjih desetletjih položaj, da sta volilna tabora obeh strank v veliki meri nezadovoljna s svojima kandidatoma, a kljub temu kaže, da bosta ta kandidata dobila predsedniško nominacijo.
Izid spopada med Trumpom in Bidnom, na katerega bodo vplivali številni dejavniki, je nemogoče napovedati z veliko gotovostjo, pravi Bogomil Ferfila.
V demokratskem taboru Biden nikoli ni imel resnega protikandidata. V republikanskem taboru je nekdanja veleposlanica Nikki Haley nekaj časa obetala, vendar je Trumpova prevlada nad republikansko stranko tako velika, da tudi ona ni kandidatka, ki bi imela možnost za zmago.
Bo na izid volitev vplivalo stanje gospodarstva?
"Glavna zadeva je, kakšen bo končni rezultat tega spopada. Demokrati upajo, da se bo ponovil scenarij iz leta 2020, ko je Biden premagal Trumpa. Ta ima po anketah nekaj prednosti pred Trumpom, je pa nemogoče z večjo gotovostjo napovedati, kdo bo zmagal," poudarja Ferfila.
Na izid utegnejo vplivati različne okoliščine. "Ameriškemu gospodarstvu gre na določenih področjih kar dobro, kar je seveda v korist Bidnu. Po drugi strani pa so se zaradi inflacije v preteklih letih cene znatno dvignile. Glede tega Trump obljublja, da bo še dodatno izboljšal ameriško gospodarstvo, da bodo nižji sloji oziroma delavski razred pod njim še boljše živeli," pravi Ferfila.
Vprašanje Bidnove starosti
Lahko na izid volitev vpliva Bidnova starost (novembra letos bo dopolnil 82 let) oziroma telesna pripravljenost obeh kandidatov? Ferfila odgovarja, da vodstvo demokratske stranke izredno močno podpira Bidna, kar po njegovem mnenju kaže na to, da lahko demokratska stranka številne zadeve ureja mimo njega.
Številni opozarjajo na visoko starost Joeja Bidna. Ta bo 20. novembra letos dopolnil 82 let. Tudi Donald Trump ni veliko mlajši, 14. junija letos bo star 78 let.
"Vidimo Bidnove številne spodrsljaje, pa ga vodstvo stranke trdno podpira. Seveda se lahko potem vprašamo, kdo dejansko vodi ZDA, če je Biden res precej izgubljen. Je pa malo verjetno, da bi ga pred volitvami kdo zamenjal."
Napoved Haleyjeve o ženski v Beli hiši
Ferfila je spomnil na napoved Haleyjeve, da bo položaj predsednika ZDA zasedla ženska. Torej da bo uspelo zmagati njej ali pa da bo v primeru zmage Bidna ta med mandatom odstopil in ga bo nato v Beli hiši zamenjala izjemno nepriljubljena podpredsednica Kamala Harris.
Morda bodo v prihodnosti določili starostno mejo za kandidaturo za predsednika ZDA, a je to malo verjetno, ker bi se pojavili očitki o starostni diskriminaciji. Vedeti pa moramo, da mora že po zdajšnji ureditvi predsednik ZDA vsako leto opraviti zdravstveni pregled, izide pregleda pa nato javno objavijo, poudarja Ferfila.
Nad obema kandidatoma visijo tožbe
Ferfili se zdijo letošnje ameriške predsedniške volitve zanimive še z enega zornega kota, saj predsedniška kandidata nikoli do zdaj nista bila pod takšnim plazom sodnih tožb tako kot letos Trump in Biden. Vsak bo zato poskusil zmagati in se nato po volitvah znebiti teh tožb. Trump bi tako po volitvah pomilostil samega sebe.
Podobno velja za Bidna, ki ima težave zaradi spornih poslov svojega sina Hunterja Bidna. Odvisno pa bo seveda tudi od tega, kdo bo imel prevlado v senatu in predstavniškem domu kongresa po volitvah. Senat je že začel preiskavo proti Bidnu zaradi domnevne vpletenosti v Hunterjeve sporne posle in to je lahko tudi razlag za ustavno obtožbo proti Bidnu, je še povedal Ferfila.
